V tem pogovoru boste spoznali Nežo Zupanič, 18-letno dijakinjo Ekonomske šole Ljubljana. Prosti čas rada preživi na podeželju, obožuje slovensko glasbo in Slovenijo nasploh. Je animatorka na različnih duhovnih vajah in na oratoriju v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici, doma pa je iz Ljubljane. “Predvsem rada pomagam drugim in plešem,” je sebe opisala Neža.
Neža je zelo dejavna na svojem profilu na TikToku, kjer poleg plesa, zabave in vsakodnevnih vlogov zasledimo tudi vsebino o Bogu. Da bi izvedeli, zakaj se je odločila na družbenem omrežju omenjati tudi vero in nebeškega Očeta, pa smo vprašali kar njo.
Kako je prišlo do tega, da na svojem TikTok profilu omenjaš Boga?
Vera je bila in je del mene že od malega. Čeprav sem jo vmes izgubila, sem se spomnila besed, ki sem jih slišala na duhovnih vajah: “Vi ste oznanjevalci Jezusa.”
Mislim, da največ mladih dosežem prek TikToka, saj ima to aplikacijo danes večina.
Se za tem skriva kakšna zgodba?
Na začetku moje poti na TikToku nisem razmišljala o objavljanju vsebin o Bogu in veri. Bilo me je strah, kaj si bodo o meni mislili drugi in da bi to označilo konec moje “kariere” na tej platformi. To obdobje je sovpadalo s časom, ko sem že nekaj časa aktivno uporabljala in objavljala video vsebine, vendar se je moje razpoloženje slabšalo iz dneva v dan.
Postajala sem nezadovoljna sama s seboj, hrepenela sem po potrditvi, da sem dovolj dobra, in iskala sem jo prek družbenih omrežij.
V tem procesu sem izgubila stik z vero, saj sem bila prepričana, da mi vera v Boga ne koristi, in se spraševala, zakaj se mi dogajajo vse grozne stvari. Takrat sem tudi nehala moliti, z veliko težavo sem obiskovala nedeljske maše in začela sem dvomiti v Boga.
Nato pa se je zgodil nekakšen prelom. Kot da bi bilo to znamenje od zgoraj. Spomnila sem se na svojo skoraj sosedo Živo Dobrovoljc, katere življenje se je spremenilo, ko je spoznala Boga (predstavili smo jo tudi na Aleteii, op. ur.). Vprašala sem jo, kako je spoznala nebeškega Očeta, kaj je naredila in kako je molila, da je postala tako trdna v svoji veri.
Dala mi je nasvete o tem, kako se lotiti branja Svetega pisma in kako narediti molitev bolj osebno. Najbolj sem si zapomnila, da je omenila študentske maše, ki potekajo vsako sredo v centru Ljubljane.
Zelo sem si želela iti, zato sem povabila svojo prijateljico, ki je prav tako izgubila vero, če bi šla z mano. In tako sva se odpravili.
Ne morem niti opisati, kaj se mi je tam zgodilo. Spomnim se samo, da sem med mašo vsaj trikrat jokala in imela občutek, kot da me nekdo objema in mi govori, da bo vse v redu in da je vedno tukaj zame.
To doživetje mi je povrnilo upanje v mojo vero in vero vseh mladih. Lepo je bilo videti, da je cerkev čisto polna mladih ljudi.
Od takrat vsako sredo, ko le lahko, obiskujem maše. Zastavila sem si cilj, da je moje poslanstvo kot kristjanka, da oznanjam Jezusa. Najbolje se mi zdi, da to počnem prek družbenih omrežij, saj je to najbližje mladim.
Kako je med odraščanjem rasla tvoja vera in kako odnos z Bogom neguješ danes?
Hodila sem na katoliško osnovno šolo v Šentvidu, tako da sem imela vedno stik z vero. Verovala sem, hodila k maši in na različne duhovne vaje, največkrat k sestri Rebeki v Kanji Dol in pozneje v Stično. Mislim, da je velik vpliv glede vere name bila mami, saj je in še vedno globoko veruje.
Vedno, ko je bilo težko, se je zatekla k Bogu, in to sem počela tudi jaz. Ko sem prišla v srednjo šolo, me je bilo strah, da bom edina verna, saj se šola nahaja v sedišču Ljubljane, a sem bila pozitivno presenečena, ko sem spoznala dve prijateljici, ki sta verovali in smo se o tem lahko pogovarjale.
Res pa je, da je bila razlika med mojo vero in njuno. Ker sem bila vključena v veliko dejavnosti, povezanih z vero, sem imela dobre temelje za nadgradnjo osebnega odnosa z Bogom. A sem ga vmes izgubila.
Zgodilo se je to, kar mislim, da nas vsi opozarjajo, naj se ne dogaja. Da sem se k Bogu zatekla samo, ko je bilo težko, in ne tudi takrat, ko je bilo vse super.
Boga sem samo prosila za pomoč, nisem se mu pa zahvaljevala. Menim, da tu največkrat naredimo napako. Ko sem spet našla svojo vero in pot k Bogu, sem obljubila sebi in njemu, da bom molila vsak dan.
Vsako jutro ga prosim za vsaj pet stvari in se mu zahvalim. Zvečer pa se mu izpovem, kot da je moj prijatelj in sem z njim na kavi.
Povem mu, kaj me muči, kaj se je dobrega zgodilo, česa me je strah … Seveda pa se priporočam tudi Mariji. Ne molim samo zvečer in zjutraj. Molitev ni samo rožni venec ali očenaš, molitev je tudi poslušanje slavilne glasbe ali pogovor z njim med vsakodnevnimi obveznostmi.
Ključna stvar pri nadgrajevanju vere je po mojem mnenju branje Svetega pisma, saj tam dobimo napotke, kako živeti, kako se obnašati, in možnost, da Boga sploh spoznamo.
Če povem iskreno, še danes se zgodi, da glede tega svojega načrta v zvezi z vero nisem čisto prepričana. Imam dneve, ko razmišljam samo o Njem, imam pa dneve, ko me moja človeška želja po pripadnosti znova “požre” in se osredotočam samo na zemeljske stvari.
Če pogledam nazaj, vidim, da se mi, ko pozabim na Boga, razpoloženje poslabša.
Pri osebni rasti v veri mi pomaga, da na družbenih omrežjih sledim vernim influencerjem. Večina je Američanov. Naložila sem si tudi aplikacijo Bible, ki mi omogoča, da imam Sveto pismo vedno pri roki.
Večkrat si pogledam kakšen intervju ali pa video na Youtubu, povezan z vero, na TikToku pa sem začela spremljati kristjane, ki imajo zelo dobre vsebine.
Kakšno sporočilo želiš posredovati s svojimi vsebinami?
Prek svojih objav želim posredovati zabavne, verske in poučne vsebine. Večina ljudi, še posebej starejših, meni, da se na družbenih omrežjih širi samo slabo, a ni tako. Ja, tudi sama se soočam z negativnimi komentarji, ampak je tudi veliko pozitivnega.
Prek omrežij sem spoznala veliko mladih kristjanov, ki so mi pomagali, da spet najdem Boga. Našla sem tudi veliko novih krščanskih pesmi.
Rada bi, da me vsaj en najstnik najde kot navdih v veri, da vidi, da je mogoče biti normalen najstnik in imeti rad Boga.
S svojimi vsebinami hočem širiti pozitivne stvari. Najstnikom pomagam spoznati, da so dovolj takšni, kot so, ker velikokrat pozabimo, da nas je take Bog načrtno ustvaril, in se primerjamo z idealom, ki ga vidimo v filmih, na fotografijah in na družbenih omrežjih.
Kakšni so bili odzivi sledilcev, ko si prvič objavila takšno vsebino?
Pričakovala sem veliko negativnih odzivov, a sem bila pozitivno presenečena, saj je bilo veliko dobrih komentarjev, nobenega slabega.
Po tem, ko so me mladi kristjani našli na TikToku, so mi začeli slediti tudi na Instagramu. Tudi tam objavljam verske vsebine. Nekateri so mi napisali tudi kakšno sporočilo in me spodbudili, naj tako delam še naprej.
Kaj si ob tem občutila?
Začutila sem, da je to moje poslanstvo, saj prej nisem vedela, zakaj sploh imeti TikTok. Takoj sem se zahvalila Bogu.
Kaj bi svetovala drugim, ki bi želeli deliti podobno vsebino na družbenih medijih, vendar se morda bojijo negativnih odzivov?
Moj nasvet je: Samo objavi! Najhuje, kar se lahko zgodi, je, da dobiš negativen odziv, a na to moraš gledati kot na preizkušnjo. Biti veren je težko, še posebej kot najstnik v tem sodobnem svetu.
Vedno si ponavljam citat iz Svetega pisma: “Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami,” (Jn 15,18). Če kdo potrebuje pomoč ali ima kakšno vprašanje, mi lahko napiše in mu bom z največjim veseljem odgovorila, če bom le znala. 🙂
