Pojav na družabnih omrežjih, ki mu najpogosteje podležejo mladi

Iskanje pozornosti in pozitivnih občutkov, ki nam jih dajejo drugi, je zlasti razširjeno med mladimi, ki so v procesu odraščanja manj samozavestni in bolj ranljivi.

T. i. pojav ugajanja drugim izhaja iz želje, da bi bili drugim všeč in jim ugodimo tudi za ceno žrtvovanja lastnih želja in potreb. Pogosto je povezan z nizkih samospoštovanjem in pomanjkanjem odločnosti. 

Preberite še:Štirje nasveti za več samospoštovanja

Kdor trpi za to “motnjo”, ga je strah, da ne bi bil sprejet, ne zna se soočati s konflikti, vedno se strinja z drugimi, ob tem pa plačuje zelo visoko ceno: izgubo lastne osebnosti (edinstvenosti) in pristnih odnosov z drugimi.

Preberite še:“Sprejeti, da ne moreš ugajati vsem naenkrat, je pravo olajšanje”

Družabna omrežja in idealiziran svet, ki ga prikazujejo, še spodbujajo potrebo po odobravanju drugih in so tako pravi dvorezni meč za posameznike, ki so dovzetni za to “motnjo”, pa tudi na splošno za mlade.

V tem smislu so družabna omrežja dejavnik tveganja, saj spodbujajo obsesivno iskanje odobravanja, ta obsesija pa vodi v zanikanje lastne narave, da bi se izognili zavrnitvi. Stalno iskanje všečkov in srčkov se agresivno širi med mladimi generacijami, ki skoraj v celoti komunicirajo prek spletnih platform.

Preberite še:Kako ostati miren ob vseh objavah na družbenih omrežjih

Če že ne moremo reči, da so družbena omrežja vzrok pojava “people pleasinga” oz. ugajanja drugim, lahko rečemo, da družbena omrežja to podpirajo, saj neprestano nudijo hiter dostop do zunanjih potrditev. Naši otroci so izpostavljeni tveganju za razvoj odvisnosti.

Spremenili bodo svoj videz in značaj, da bi le postali zaželeni in priljubljeni. Niso tako redki primeri, ki pripovedujejo o mladih, ki so naredili samomor zaradi premajhnega števila všečkov na kakšno svojo objavo ali fotografijo na družbenih omrežjih.

Preberite še:Kako otrokom pomagati, da bodo preživeli kulturo všečkanja

• Odmislite število svojih sledilcev: namesto da jih štejete, imejte s tistimi, ki jih imate, pristen odnos.

• Ne sledite nekomu, da bi se mu prilizovali. Nikomur niste dolžni slediti samo zato, ker on sledi vam. Če vas ne zanima to, kar objavlja, ga ne spremljajte.

• Postavite si pravila glede uporabe družbenih omrežij, npr. kaj boste objavljali, kako se boste predstavljali, od koga boste sprejeli prošnjo za prijateljstvo: to bo okrepilo vaše samospoštovanje in vi boste tisti, ki boste izbirali svoje odnose na spletu. 

Preberite še:Teme, ki jih raje ne delite na socialnih omrežjih

• Vaša pravica je, da zavrnete oznako na fotografijah, s katerimi se ne istovetite, ki vam niso všeč, za katere ne želite, da bi jih drugi videli.

• Če se počutite čustveno preveč vpleteni v komentarje (sodbe) drugih, se za nekaj dni umaknite od družbenih omrežij. Malce “razstrupljanja” bo blagodejno vplivalo na vaše samospoštovanje.

Naše otroke moramo naučiti, da ne postavljajo mnenj in interesov drugih v središče svojega življenja. Naučiti jih moramo, da energijo, ki jo vlagajo v iskanje odobravanja drugih, raje vložijo v to, da lepo skrbijo zase. Povejmo jim, da ne moremo biti vsem všeč, pa tudi če bi se to zgodilo, nas to ne bo osrečilo ali izpolnjevalo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in  priredila Marina Vidmar.

Preberite še:“Brez pogovora v zakonu sva le dva vzporedna svetova”

Preberite še:Zakaj razvijanje ustvarjalnosti krepi naše duševno zdravje

Preberite še:Stvari, ki bi vam jih vaši otroci radi povedali