Priznani norveški pisatelj in dramatik je leta 2012 vstopil v Katoliško cerkev. Njegov roman Septologija pripoveduje o slikarjevem odnosu z Bogom

Norveški dramatik in pisatelj Jon Fosse je prejemnik Nobelove nagrade za književnost za leto 2023. Fosse, ki ga je Nobelov odbor izbral zaradi “obilja dram, romanov, pesniških zbirk, esejev, knjig za otroke in prevodov”, se je leta 2012 pridružil Katoliški cerkvi. Že takrat je bil zelo priznan pisatelj.

Preberite še:Oratorijski animatorji so zaživeli tudi v Barbarinem romanu

Fosse svoj proces pisanja opisuje kot “izkušnjo prihoda na nov kraj”. V pogovoru za znameniti časnik New Yorker je povedal:

“V svojem življenju sem doživel nekakšno versko spreobrnjenje, ki je bilo povezano z vstopom v neznano. Bil sem ateist, vendar si nisem znal pojasniti, kaj se je dogajalo, ko sem pisal, kaj je botrovalo temu, da se je to zgodilo. Od kod to izvira? Na to nisem znal odgovoriti. Možgane lahko vedno razložimo po znanstveni plati, ne moremo pa ujeti njihove svetlobe ali duha. To je nekaj povsem drugega.”

Imel je tudi težave z alkoholizmom in napadi tesnobe. V pogovoru za medije leta 2013 je Fosse dejal, da se je “približal tistemu, čemur na Norveškem pravimo ‘Mati Cerkev’, torej Katoliški cerkvi”.

Svojemu spreobrnjenju v katolištvo pripisuje zasluge, da mu je pomagalo pri reševanju njegovih težav.

Blonde woman reading book while sitting on beige armchair in apartment

Preberite še:Kje po zaprtju priljubljene mednarodne knjigarne kupovati tujejezične knjige

Katoličani predstavljajo le pet odstotkov norveškega prebivalstva, toda Katoliška cerkev je po številu zabeleženih članov druga največja verska skupnost v državi.

Število katoličanov se je v zadnjih 20 letih močno povečalo in katoličani imajo pomembno vlogo v norveški družbi. Erik Varden, Norvežan, ki je bil leta 2020 imenovan za škofa v Trondheimu, je prav tako spreobrnjenec.

Preberite še:Kako je papeževa knjiga ateistu približala vero

Ustvarjalna poklicna pot

Jon Fosse je bil že dovršen pisatelj, ko je v devetdesetih letih preteklega stoletja začel pisati za gledališče. Nobelov odbor ga je označil za “enega najpogosteje uprizarjanih dramatikov na svetu”. Za svoje igre je leta 1996 prejel prestižno Ibsenovo nagrado.

Bralci v angleško govorečem svetu so na Fosseja postali pozorni ob romanih, ki jih je Norvežan začel pisati po svojem spreobrnjenju, v slovenščino pa je preveden njegov roman Melanholija I ter drame Ime, Punca na zofi in Noč poje pesmi svoje.

Preberite še:Pisatelji, ki priporočajo branje Svetega pisma

Sedem romanov in en stavek

Sedem romanov, ki sestavljajo njegovo priznano Septologijo, govori o starajočem se slikarju: ta razmišlja, ali je njegova zadnja slika, ki je videti kot Andrejev križ, dokončana ali ne. Premišljuje tudi o svojem življenju in odnosu z Bogom.

Drzno delo je napisano v obliki enega samega izredno dolgega stavka. “Mojih knjig se ne bere zaradi zapletov,” je Fosse nekoč dejal v pogovoru za medije. Svoj slog pisanja označuje kot “počasno prozo” in “mistični realizem”.

Preberite še:Kako v življenju občutiti pravo srečo in svobodo

Gregory Wolfe, založnik in urednik založbe Slant Books, je za Aleteio povedal:

“Jon Fosse si zagotovo zelo zasluži Nobelovo nagrado za književnost. Čeprav je pogosto uprizarjan dramatik, je v zadnjih letih zaslovel predvsem s svojim leposlovjem, med drugim z mojstrovino Septologija. Njegov slog morda ni po okusu slehernega bralca, pa ne zato, ker bi bil preveč razumski ali političen.

Fossejevo prozo pravzaprav primerjajo z bogoslužjem: uporablja veliko preprostih besed in podob ter ponavljanj, s katerimi vzbuja spomin, hrepenenje in duhovno iskanje. Kot spreobrnjenec v katolištvo molitev neposredno vključuje v svoje zgodbe. Bralci, ki so pripravljeni sprejeti kratek “učni ovinek” prilagajanja njegovemu pripovednemu slogu, bodo bogato nagrajeni s pisateljem malodane mistične senzibilnosti.”

Nobelovo nagrado za književnost vsako leto podeljuje Švedska akademija v Stockholmu na Švedskem. Med Nobelovimi nagrajenci so nekateri največji pisatelji zadnjega stoletja, med njimi Rudyard Kipling, Thomas Mann, Albert Camus in katoliška pisateljica Sigrid Undset.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Preberite še:“Vsaka stvar, ki je na začetku težka, je v širšem pomenu odlična življenjska lekcija”

Preberite še:Ansambel Špadni fantje: “Za tisto, kar delaš s srcem, vedno najdeš čas”

Nurse in a blue suit and with a stethoscope stands with outstretched arms.

Preberite še:Medicinska sestra mi je ponudila popolno zdravilo proti osamljenosti

Katoliški spreobrnjenec postal dobitnik Nobelove nagrade za književnost

Ustvarjalna poklicna pot

Sedem romanov in en stavek

Podprite Aleteio!