Vprašanje, kako otroke naučiti, da bodo dobri ljudje, je staro kot človeštvo: filozofi, kot sta Aristotel in Platon, so se z njim ukvarjali že več sto let pred Kristusovim rojstvom.
Natančna formula ni enaka za vsakega otroka, vemo pa, da obstaja nekaj stvari, ki so nam lahko v pomoč. Na vrhu seznama je seveda velikodušna ljubezen.
Vzgoja z jasnimi mejami in strogo, toda srčno disciplino je še ena sestavina uspešnega recepta. Dokazano je, da ima dobre rezultate tudi učenje opravljanja gospodinjskih opravil.
Otroci, ki opravljajo gospodinjska opravila, imajo pogosto boljšo samopodobo, so bolj odgovorni in se znajo bolje soočati z razočaranji, nesrečami ter zapoznelim zadovoljevanjem želja in potreb.
Pomaga tudi, da jim kot zgled ponujamo nepozabne primere oseb, ki ravnajo krepostno. Upajmo, da so temu lahko priča v svoji družini in med prijatelji, velik navdih pa so lahko tudi književni liki.
Uporaba knjig za učenje vrlin
Če otroci vidijo priljubljen izmišljen lik v položaju, ki zahteva izjemno krepost, na njih to pusti trajen vtis, ki se ga lahko spomnijo takrat, ko bodo morali sami ravnati enako.
Ni nujno, da uporabljate točno določen seznam knjig. Sama imam najraje klasične pisce, vendar so tudi številne novejše knjige čudoviti primeri kreposti. Tovrsten pristop lahko resnično deluje z mnogimi različnimi knjigami.
Ključnega pomena je, da v pogovoru z otrokom izpostavite določen primer. Svojim otrokom rada postavljam naslednja vprašanja:
- Ali si opazil, da je kakšen lik v tej knjigi ravnal prav, ko mu je bilo težko? Kaj se je zaradi tega zgodilo? Kako se je lik počutil, ko je naredil pravo stvar?
- Katere vrline si opazil pri likih?
- Ali je kakšen lik sprejemal slabe odločitve? Kaj se je zaradi tega zgodilo?
- Kateremu liku bi želel biti podoben? Zakaj?
Nato skušam poiskati primere iz resničnega sveta, da bi lahko uporabili nauke, ki smo se jih naučili v knjigi. Tule je eden mojih najljubših nedavnih primerov …
Veter v vrbju
Pred kratkim smo z otroki za naš otroški knjižni klub brali knjigo Veter v vrbju. Medtem ko smo se zelo zabavali ob razpravi o tej knjigi z našimi prijatelji, pa nam je najbolj ostal v spominu pogovor, ki sem ga pozneje imela s svojimi otroki.
V tej knjigi se vedno znova pojavlja zabavni in hudomušni gospod Žabec: ta ima neskončne težave s krajami avtomobilov (in drugih stvari), ki jih razbija po angleških avtocestah.
Medtem ko gospod Žabec s svojimi norčijami povzroči veliko smeha, pa s svojimi slabimi odločitvami in neprimernim vedenjem povzroča neskončne težave sebi in svojim prijateljem. Njegovi prijatelji ga morajo vedno znova brzdati in opominjati, nato pa nazadnje, čisto na koncu knjige, povsem spremeni svoje življenje.
Z otroki smo se pogovarjali o tem, kako je imel gospod Žabec srečo, da je imel prave prijatelje, ki so mu pomagali, da je postal boljši človek. Ta nauk mi je prišel prav, ko je eden od mojih malčkov kmalu po pogovoru začel povzročati težave.
“Se spomniš, ko je gospod Žabec še naprej počel slabe stvari, njegovi prijatelji pa so bili zares dobri prijatelji, ki so ga pri tem ustavili, namesto da bi še naprej dopuščali takšno vedenje?” sem ga vprašala. “Ti se zdaj vedeš kot gospod Žabec. Ali bi ravnala prav, če bi te pustila, da to počneš še naprej, ali bi bilo bolje, da te ustavim in ti pomagam sprejeti boljšo odločitev?”
Kot bi se v glavi mojega malčka prižgala žarnica … Prvič se je zdelo, da moj otrok razume, zakaj moram ob neprimernem vedenju takoj odločno ukrepati in mu ne dovoliti, da tako nadaljuje.
Ta trenutek je bil le en primer, zakaj rada uporabljam knjige kot izhodišče, da svojim otrokom pomagam razumeti kreposti in dober značaj. Knjige lahko uporabimo za učenje svojih otrok na veliko različnih načinov, če le odpremo vrata tovrstnim pogovorom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
