Ko je imela 16 let, se je preselila v London, kjer je končala gimnazijo in študij prava. Po selitvi na Nizozemsko je spoznala fanta in doživela nasilno razmerje, zaradi katerega je izgubila samozavest in samospoštovanje ter padla v depresijo … dokler se nekega dne na njeni poti ni pojavil Bog, ki jo je ozdravil in ji dal moč, da je pustila preteklost za seboj.
Danes Klaudia Domańska vodi podkast, s katerim želi ustvariti prostor za ženske, ki imajo težave v odnosih. Pričuje tudi s svojo zgodbo in trdi, da je le z Bogom mogoče odkriti svojo pravo identiteto in najti notranjo svobodo.
Bog vam je pomagal stopiti iz nasilnega odnosa.
Z Njegovo pomočjo sem lahko zapustila preteklost in zmogla reči ne toksičnemu odnosu. Trpela sem za depresijo in bila čisto na tleh, vendar me je Bog ozdravil in me povabil, da pomagam ženskam, ki so doživele nasilje.
Pri 16 letih ste odšli v London, tam končali srednjo šolo, nato še študij prava. Kakšen je bil takrat vaš odnos z Bogom?
Z Njim nisem imela osebnega odnosa. Ko so me vprašali, ali bi šla rada v katoliško šolo ali ne, sem rekla, da mi je vseeno. V Londonu sem živela v skladu z lokalno kulturo, navadami in življenjskim slogom mladih Britancev.
Kaj to pomeni?
Ljubezen in identiteto sem iskala prek drog in zabav.
Toksičen odnos
Spoznali ste fanta …
Spoznala sva se nekaj mesecev po moji selitvi na Nizozemsko. Zelo me je navdušil, zdel se mi je zrel in odgovoren. Imel je službo, avto in zelo se je trudil zame. Šele pozneje sem ugotovila, da me je “bombardiral” z ljubeznijo. Nenehno je želel biti z menoj, poklanjal mi je draga darila, že po nekaj srečanjih me je predstavil svoji družini. Spoznal je tudi moje prijatelje. Skupaj sva preživljala veliko časa.
“Sanjski” tip moškega …
Bila sem zelo zaljubljena. Mislila sem, da sem končno našla ljubezen, ki sem si jo tako želela. Potem pa me je začel nadzorovati.
Kdaj se je v vas prižgala rdeča luč?
Želel je vedeti, s kom hodim ven in za koliko časa. Določal je tudi, kako naj se oblačim. Trdil je, da njegovo vedenje izvira iz njegove ljubezni in skrbi do mene. Ko sem se uprla, je bil užaljen.
Ste kdaj rekli ne?
Sprva sem se poskušala upirati, sčasoma pa sem kazala vedno več tolerance do njegovega agresivnega vedenja. Če nisem naredila tistega, kar je želel, sem čutila posledice. Bila sem lačna ljubezni, on pa mi jo je v takih trenutkih jemal, me nehal odobravati in se zanimati zame. Pogrešala sem njegovo nežnost in odprtost. Včasih sem si mislila, da me nič ne stane, če oblečem bluzo, ki si jo je želel on, meni pa je s tem znova uspelo pridobiti njegovo naklonjenost. Ko so me prijatelji povabili na zabavo, mi je predlagal, da greva tisti dan nekam za ves konec tedna, na primer v drugo mesto.
Bili ste izolirani od ljudi.
Čez čas je začel odkrito kritizirati moje starše in prijatelje. Povedal mi je, da me ima zelo rad in da se lahko zanesem le nanj. Da me drugi ne razumejo in da mi želijo slabo.
To toksično razmerje je vplivalo na vaše poklicno življenje.
Nanj sem bila tako osredotočena, da nisem uspela magistrirati. Prav tako nisem imela želje po vzpostavljanju kakršnihkoli odnosov. Jokala sem že ob misli, da bi morala iti ven iz hiše. Pogosto sem poklicala svojega šefa in mu rekla, da sem bolna. Večkrat sem odšla od hiše v solzah ali jokala v službi.
Je bila premoč tudi fizična?
Delala sem za družinsko odvetniško družbo, zato sem modrice prekrivala z ličili.
Kako dolgo je trajala ta nočna mora?
Tri leta.
Kdaj ste se odločili končati razmerje?
Ko je v London prišla moja prijateljica, ki sem jo pred tem poklicala in ji povedala, kaj se z menoj dogaja. Zelo me je podprla. Bila je prva oseba, ki sem ji rekla, da želim končati to razmerje. Še vedno sem se počutila krivo in fant me je čustveno izsiljeval.
Kako?
Govoril mi je, da se brez njega ne bom znašla. Podpisala sva enoletno pogodbo za najem stanovanja, delala sem po 12 ur na dan, zato je bilo težko sprejeti končno odločitev. Še posebej, ker se je, ko sem začela govoriti o selitvi, odločil za terapijo.
Po 10 mesecih ste se osvobodili toksičnega razmerja.
Hodila sem na terapijo, v cerkev, pridružila sem se svetopisemskemu krožku. Bog me je okrepil in moja vera je začela rasti. Postajala sem močnejša.
Srečanje z Bogom
Vaše spreobrnjenje se je začelo s protestantsko cerkvijo.
Videla sem, da lahko v Cerkvi najdeš veselje, ljubezen in upanje. Spoznala sem tudi, da me Bog ljubi. Poleg tega sem srečala ljudi, ki so imeli z Njim oseben odnos, vsak dan živeli z Jezusom in želeli služiti njemu in drugim.
Prišlo je tudi do srečanja s Svetim Duhom.
To je bila prelomnica v mojem življenju. Po prekinitvi razmerja sem začutila olajšanje, a tudi neko psihično obremenitev. To je zelo pogost simptom pri ženskah, ki so bile v zvezi z narcisom in niso več vedele, kaj je res in kaj laž.
Nekega dne so v Londonu potekale duhovne vaje, na katere je prišel Marcin Zieliński [poljski evangelizator, op. prev.]. Prosila sem ga za molitev, po kateri sem občutila olajšanje. Čutila sem, kot da bi me nekdo fizično razbremenil. Od takrat naprej sem nehala razmišljati o preteklosti. Bog me je ozdravil mnogih travm in me povabil, da govorim o Njem.
Podkast za ženske v težavah
Vodite podcast Ocalona (Odrešena, op. prev.). Od kod ideja?
V resnici je bila Božja ideja, ne moja. Molila sem, da bi mi pokazal moje talente in želje. Sprva sem želela govoriti o duševnem in duhovnem zdravju. Vendar je Bog želel, da delim izkušnjo nasilnega razmerja.
To verjetno ni bilo lahko?
Niti malo. Žrtve nasilja so v naši družbi pogosto stigmatizirane. Velja prepričanje, da bi moralo dogajanje za zaprtimi vrati ostati skrivnost.
Vaše izkušnje dajejo ženskam moč in pogum.
Veliko ljudi je žrtev nasilja, vendar se o tem bojijo spregovoriti, predvsem zaradi strahu pred obsojanjem in nerazumevanjem. Zato želim ženskam povedati, kako me je Bog rešil. Želim, da tudi one pridejo k Njemu. On je odgovor na človeške drame.
Ljubezen po toksičnem razmerju
Kako odkriti notranjo svobodo in vzljubiti sebe?
Najbolje je začeti s spoznavanjem samega sebe, delati na lastni duši in umu. Vsekakor je dobro začeti s terapijo. Zaradi nje sem začela razumeti, kako me je izoblikovalo moje otroštvo. Na svoje življenje sem pogledala v luči resnice in videla vse čustvene pomanjkljivosti, ki sem jih doživljala, in tudi posledice, ki so sledile v mojem poznejšem življenju.
Bog mi je pomagal odkriti, kdo sem in kakšne so moje želje. Razumela sem, da drugi ljudje niso tam, da bi zadovoljili moje potrebe. Proces opuščanja preteklosti je bil zame zelo dragocen. Preteklost me ni več definirala in svobodo sem našla v Bogu, ne v odobravanju drugih ljudi.
V procesu spoznavanja samega sebe je pomembna skrb za telo in dušo. Če ne poznamo sebe, v resnici ne vemo, koga ljubiti.
Kako se spet najti po razhodu z narcisom?
Začnite delati na krepitvi svoje samozavesti. Sama sem začela redno telovaditi, se več družiti in obnavljati svojo samozavest. Zdaj ženskam pogosto pravim, naj ne obupajo nad ljubeznijo. Prav tako ne smejo pričakovati, da bo razmerje rešilo vse njihove težave.
Ljubezen ni strah pred samoto. Če tega ne razumemo, se ne bomo samo pustili manipulirati, ampak bomo to počeli tudi sami v odnosu do drugih. Bog želi, da mi sami darujemo svojo ljubezen in se žrtvujemo za drugo osebo.
Kako zgraditi srečen odnos, ki temelji na spoštovanju?
Srečen odnos je, ko partnerja gledata v eno smer in sta njuni življenji usmerjeni k Bogu. Popolni odnosi ne obstajajo, a če imamo skupne prioritete, živimo v medsebojni službi, potem imamo že trdne temelje, na katerih lahko gradimo. Ključno je, da se ne spuščamo v odnos iz obupa in s prepričanjem, da se lahko naše življenje nekako uredi le po zaslugi druge osebe.
Vsakdo ima meje, le Bog ne. On je vir življenja in želi, da živimo v polnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
