V naši notranji ureditvi se mora glava obnašati kot šef podjetja. Šef je tisti, ki sprejme končno odločitev. A če je šef dober, se bo posvetoval s svojimi podrejenimi. Ko odločitve sprejemamo sami, je to znamenje slabega vodenja. Prav tako so slabi tisti šefi, ki podrejenim pustijo, da delajo, kar koli hočejo.
Preberite še:
6 knjig, ki jih morate prebrati pred poroko
Kaj pravi telo?
Šef najprej povpraša odgovornega za materialne zadeve: njegova vloga je zelo pomembna, a nima pogleda na celoto. Zato ga je treba upoštevati, sicer tvegamo, da se bo celotna zgradba zrušila ali bo zgorela, ne da bi se kdor koli lahko odzval. Ta odgovorni je telo.
Kaj pravi telo, ko sem v stiku s to osebo? Je zadovoljno ali ne? Poslušati je treba njegove odzive. Čeprav mu je treba ukazovati, je treba upoštevati, kar nam pravi.
Ker je zakon duhovna dogodivščina, ki se utelesi, je mnenje telesa bistvenega pomena. Če je telo zadovoljno: on/a mi je všeč, z njo/njim se dobro počutim itn., se lahko odpravimo v višje nadstropje. Če ni tako, potem je treba paziti.
Preberite še:
Prepiri v času zaroke: je to opozorilno znamenje?
Kaj pravi srce?
Šef mora nato izprašati odgovornega za čustvene zadeve. To je srce. Njegovo mnenje ni nič manj pomembno. Bilo bi zelo žalostno, če ga ne bi upoštevali, saj je on tisti, ki bo odgovoril na odločilno vprašanje: ga/jo ljubim?
Čeprav srcu ne smemo pustiti, da se odloča samo, saj se zelo hitro navduši in je zelo hitro tudi zaslepljeno, brez njega tudi ne moremo veliko.
Ne da se živeti z nekom, ki ga nimamo radi. Da pa bi vaše srce znalo oceniti izziv in o tem pravilno obvestiti glavo, je nujno, da je srce previdno.
Predpogoj za to pa je dobro poznavanje sebe, da ne bi delali napačnih zaključkov o tem, kar nam govori srce. Na primer: čustvena oseba se ne bo odzvala na enak način kot negotova oseba. Kdor trenutno potrebuje bolj mamo kot ženo, se ne bo odzval kot samotar, ki beži pred vsemi. Kdor zardi že ob srečanju s pogledom osebe, ki mu je všeč, se ne bo odzval na enak način kot tisti, ki se vsak teden zaljubi v drugo osebo.
Srce je potrebno vzgojiti in tega ne moremo storiti sami. A če je srce za, potem gremo lahko naprej.
Preberite še:
Kako krmariti burna razmerja, kot je to uspelu temu svetemu paru
Kaj pravi glava?
Zdaj moramo prestati še zadnjo preizkušnjo, glavo. Človek je bitje, obdano z razumom, ki mu omogoča, da določeno situacijo razume, da razloči, kaj je zanj dobro in kaj slabo v luči svojih izkušenj, evangelija, previdnosti ipd.
Razumen človek lahko uvidi, da okrog njega vse ne deluje tako, kot bi moralo. Vidi, kako družine razpadajo, in si ne želi, da bi se njemu zgodilo enako. Zato bo poskusil narediti tako, da bo kar največ priložnosti na njegovi strani. In to je dobro!
Preden se obvežete, si postavite nekaj bistvenih vprašanj in se ne pretvarjajte, da ne slišite, če vam odgovor ni všeč.
Nespametno se zdi na primer poročiti se z nekom, čigar vere ali verskih nagnjenj ne poznate. Morda se komu zdi smešno, a veliko parov se tega vprašanja pred poroko sploh ni dotaknilo. In vendar je zakon predvsem duhovna dogodivščina, ki jo lahko ohranimo le, če je ukoreninjen v verskem prepričanju in podprt s skupnimi obredi. Cilj zakona mora iti dlje od preprostega upravljanja vsakdana.
Katoličanom je Kristus, ki ga Janez Krstnik imenuje ženin, tisti, ki zagotavlja trdnost zakonske zveze. Zunaj njega nihče ne zmore ostati dovolj trden. Če je med zaročencema razlika v verovanjih tako velika, da bi lahko postala nepremostljiva, mora glava preceniti, ali je vstop v tako zvezo pameten.
Morda je to dobro upoštevati že prej in zvezo prekiniti, čeprav je lahko boleče. A bolje, da se stvar prekine preden se podate na pot neizogibnih sporov in prepirov, ki vas lahko vodi v veliko hujšo bolečino.
Preberite še:
Moji hčerki je zlomil srce. Kako ji lahko pomagam?
Ne bojte se biti razumni!
Drugo vprašanje je naše družbeno in kulturno okolje. Izkušnje kažejo, da se je o tem pred poroko zelo pametno vprašati. Seveda je možnih več odgovorov, a če se o njih ne pogovorite, se lahko v zakonu pojavijo razlogi za trpljenje, ki ne bi bilo potrebno. Ko se namreč povežeta dve osebi iz preveč različnih kulturnih ozadij, kdo bo koga zaznamoval in na kakšen način? Kako bosta oba sprejemala te kulturne razlike?
V začetku radi rečemo, da bo ljubezen močnejša od vsega, da bo premagala vse ovire, da bosta drug drugega znala spoštovati. Če bi bilo tako preprosto, potem ne bi pisali romanov.
Izpraševanje opravite skupaj
Vloga razuma je, da pretrese marsikatero vprašanje in objektivne kriterije. Glava bo rekla na primer: Ali se je pametno poročiti s to osebo glede na to, kaj mi o njej govori telo, kaj srce in kaj lahko ugotovim o njenem značaju, položaju, jeziku, odnosu do denarja, družinskih vezeh, pogledu na prihodnost, želji po otrocih, verskem prepričanju itn.?
Če oseba prestane vse preizkušnje in če smo pripravljeni izreči veliki da, moramo za konec preveriti še, ali je druga oseba naredila enak test. Za poroko sta namreč potrebna dva … ki sta oba prišla do istega sklepa.
Če je tako, potem je odgovor na vaše vprašanje: To je on/a, to ste vi. Ker ne gre za preprost vprašalnik, se ob njem izročajte in zaupajte Gospodu in svojim prijateljem in bo vse dobro.
Bodite kakor urejena hiša, s šefom, ki vodi in ukazuje, ter podrejenimi, ki opravljajo svoje delo. Razum je tisti, ki mora varovati hišo!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
10 idej za pogovor z zakoncem, če hočete izboljšati svoj zakon
Preberite še:
Kakšno moč imajo v resnici spomini
Preberite še:
Odličen nauk za leto 2021, izpeljan iz matematikove napake
