Nikoli se nisem počutila lepa, saj je vse prevečkrat vame trčil občutek manjvrednosti in nesposobnosti (nič posebnega nisem), pa tudi tista stara lajna: “Preveč si napačna in premalo pravilna.” Poleg tega je moj jezik ljubezni pohvala. Ker jih nisem prejemala, tudi moj obraz ni mogel žareti v lepoti.
Počutila sem se, kot da sta moja lepota in ženstvenost nekaj slabega. Ko spoznavam vedno več žensk, pa vidim, da nisem edina. Mnoge se skrivamo za temnimi in vrečastimi oblačili, neurejeno pričesko ali plastmi ličil.
Preberite še:
11 laži, ki si jih dopoveduje vsaka ženska
Bog ni amaterski malar
Bi bila samovšečna, če bi se počutila lepa? Mislim, da ne. Menim, da bi bilo celo prav, če bi cenila svojo zunanjo lepoto. V Svetem pismu beremo, da je naše telo tempelj Svetega Duha (1 Kor 6,19). Bi dal Bog ljubezen med sabo in Sinom v grdo posodo? Ali v običajno? Ne. Za svete reči so samo najbolj svete posode. In tako je z našimi telesi. So sveta in čudovita.
Ko sem razmišljala o “Bog je ustvaril človeka po svoji podobi” (Mz 1,26), se mi je utrnilo, da si je Oče, ko se je odločil oblikovati posodo za mojo dušo, natančno zamislil prav vse podrobnosti o telesu in izgledu. Ker je popolno, ne bi spremenil niti delčka. Moje telo je torej do vsake najmanjše podrobnosti popolna umetnina.
Preberite še:
“Tudi prva človeka sta bila gola, zakaj bi se torej sramovali svojih teles?”
Kajti Bog ni amaterski malar. Je vrhunski umetnik, ki je najprej ustvaril za nas svet in naravo, potem pa v to popolnost povabil še Adama. Ker si je Adam želel nekoga, ki bo polepšal njegov svet, je Bog ustvaril Evo. Kot češnjo na torti, kot edino bitje, ki še manjka, da bo svet popoln.
Tako smo tudi me. Nepogrešljiva bitja, ki izpopolnjujejo in lepšajo življenje. V knjigi Očarljiva (J. in S. Eldredge) beremo, kako je Eva očarljiva in izjemno čudovita. “Ona je utelešenje Božje lepote. Bolj kot karkoli drugega v Božji stvaritvi ona pooseblja Božjo slavo. Ona svet privlači k Bogu. Ona rešuje življenje in ga daje” (str. 84).
Preberite še:
Kaj nas je karantena lahko naučila o urejenosti
Se dovolj pogosto uredimo?
Ker smo Evine hčere, smo tudi me izjemne. Svetu prinašamo Božjo slavo in mu kažemo, kako je Bog lep. Pa se res počutimo tako? Mogoče včasih. Ob posebnih priložnostih, kot so bile prvo sv. obhajilo, sv. birma, maturantski ples in poroka, smo se posebej lepo uredile in se tudi počutile čudovite.
S tem smo res poosebljale stavek “Vsa lepa si, moja draga, in madeža ni na tebi” (Vp 4,7). Le zakaj se ne bi večkrat lepše uredile in večkrat polepšale templja Svetega Duha? Mogoče so dovolj že nakit, šminka, lak za nohte ali čevlji s peto. Je pa vsekakor zelo dobrodošlo, če svoje čudovite obline redno odenemo v razkošje najljubših barv in materialov.
Bog jih je ustvaril zato, da lahko z njimi polepšamo svet in cerkveno občestvo. V njih se bomo tudi same počutile bolj lepe in očarljive. Podobno kot vedno poskrbimo za okrašen oltarček, znamenje ali cerkev, lahko z nekaj dodatki vsak dan poudarimo tudi svojo naravno žensko očarljivost.
Preberite še:
Na pomoč! Rada bi bila urejena, pa ne vem, kje začeti
Zveni preprosto, a …
Vseeno pa sprejemanje same sebe ni tako lahka naloga. Lahko še toliko berem in razmišljam o tem, pa imam še vedno precej težav ob misli na lastno lepoto. Hvaležna sem Bogu, da moja negotovost glede zunanjega izgleda počasi izginja. Eldredgejeva spodbujata: “Prosite Jezusa, da vam pokaže vašo lepoto. Vprašajte ga, kaj misli o vas kot o ženski” (str. 135).
Tudi v Svetem pismu najdemo nekaj žena, ki so s svojo lepoto spreminjale svet: Rahaba, Ruta, Tamara in Marija. Marija nam je vsem najbližja in če dobro pomislimo, si globoko v sebi želimo biti podobne njej. Ne samo po njeni notranji lepoti, ampak tudi po zunanji.
Preberite še:
Od kariere v modnem svetu do katoliške pričevalke
Bila je vedno urejena. Vsi, ki se jim je prikazala, pripovedujejo, da je bila čudovita žena. Prav nihče ne govori o pomanjkljivostih glede izgleda oblačil ali obraza. Tudi Jezusu je stkala suknjo “brez šiva, od vrha célo stkano” (Jn 19,23). Prava umetnina.
Držo lepote lahko poskusimo tudi me. Dovolimo si čutiti svojo edinstvenost, očarljivost, čudovitost in lepoto ter se poglejmo v ogledalo. Res najbrž nismo podobne estradnicam, ima pa vsaka od nas na obrazu nekaj posebno lepega: čudovite oči, lepo oblikovane ustnice, čisto polt, ljubek nos … Zato pojdimo v svet in bodimo lepe Marijine hčere.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Zakaj vam ne sme biti nerodno, ko vas kdo pohvali
Preberite še:
Ljubosumni, ker hčerka raje kot z vami preživlja čas z babico?
Preberite še:
“Za bližnje si zavestno vzamem več časa, ker je to zame največji blagoslov”
