Tina Opeka, ki ste jo lahko pred časom podrobneje spoznali v Aleteijini rubriki Ženska ženski, je v delo z otroki in mladostniki vključena od svojega 15. leta, ko je vodila skavte in birmanske skupine. Zadnja leta je ravnateljica Angelinega vrtca v Ljubljani, kjer bodo s 1. septembrom v sodelovanju z domom starejših DEOS v Notranjih Goricah odprli novo enoto vrtca, ki bo še posebej spodbujala k medgeneracijskemu sobivanju otrok in starejših.
Kako vas je na delo z otroki pripravila dolgoletna vloga skavtske voditeljice?
Lahko rečem, da je bila to zelo dobra priprava. Kot skavtski voditelj prevzameš odgovornost za določeno skupino otrok. Prejmeš zavedanje, da učiš z zgledom in se vse, kar kot odrasli narediš, odseva na otrocih. Kot skavtski voditelj pa tudi načrtuješ tako krajše kot celodnevne/tedenske dejavnosti in smotrno porabljaš sredstva, ki so ti na voljo, da neko dejavnost izpelješ. Veliko je timskega sodelovanja, kjer se učiš izpostaviti svoje predloge in prisluhniti predlogom drugega ter to uskladiti v dobro delovanja skupine. Vse to pa je pravzaprav pedagoško oz. vodstveno delo, ki ga sedaj opravljam.
Pomembna priprava na življenje in delo je že sam način skavtskega življenja. Pri skavtih je bilo veliko nepredvidenih stvari, kar te uči, da si vedno pripravljen na vse, kar pride. “Vedno pripravljen” moraš biti tudi na delovnem mestu, ko sodelavka sporoči, da je zbolela, ko pozimi ne dela gretje, ko počijo cevi za vodo in zalije igralnico, ko otrok pade in si opraska kolena … naše delo je pestro.
Menim, da je biti vključen v neko organizacijo in izpeljati kakšno dejavnost, dogodek zelo dobro za mladega človeka.
V čem vas delo z najmlajšimi najbolj nagovarja?
Nagovarja me prek opazovanja otrok, njihovega razvoja, spretnosti. Zelo lepo je videti, ko otroku po več poskusih končno nekaj uspe. Ponos v njegovem pogledu je neprecenljiv. Ravno te iskrice v očeh me vedno znova spomnijo, zakaj je delo z najmlajšimi tako lepo.
V otrocih pa lahko opazimo tudi voljo do življenja, igrivost in strast do dela ter vero v sanje, kar pri odraslih mnogokrat pogrešam. Velikokrat samo hitimo od enega dela do drugega, otroci pa se prepustijo trenutku. Prek dela z njimi lahko rastem sama, saj mi kažejo ogledalo. S svojim delom v bistvu dajem in prejemam, kar je nekaj najlepšega. Otroci so posebni zakladi in veliki učitelji.
Starši nemalokrat potarnajo, da je otrok kakšno neprimerno vedenje prevzel od vrstnikov v vrtcu. Kako ob tem ukrepati?
Otroci se učijo vedenja od drugih. Seveda bodo poskusili s čim novim, kar so videli ali slišali v vrtcu, na ulici, televiziji. Toda če imajo starši postavljene jasne meje in pričakovanja, ki se jih držijo tudi sami, bodo otroci sledili njihovemu zgledu. Ko otrok odgovarja, jezika, je žaljiv in nesramen, se kar se da mirno soočite z njegovimi besedami in tonom govora in jasno ter odločno zahtevajte bolj spoštljivo komunikacijo.
Tudi ko so otroci naporni, bodite spoštljivi do njih. Preden začnete vpiti ali kritizirati, se raje ugriznite v jezik. Ne bojte se postaviti meja, vendar to storite, ko ste mirni. Povejte otroku, da so vas njegove besede prizadele, ter poudarite, da vi z njim ne govorite tako in ne želite, da v odnosu z vami uporablja te besede. To večkrat ponovite. Povprašajte ga tudi (odvisno od otrokove starosti), kaj se dogaja, da z vami govori na tak način. Ni pa treba delati iz tega prevelike drame, saj s tem morda še bolj potenciramo neustrezno vedenje. Pomembna je jasnost mej.
Tinino delo z otroki:
Poletje je čas, ko je tudi rutina pri otrocih bolj razrahljana. Pa je pretirano odstopanje od utečene rutine res priporočljivo?
Ali ni čas počitnic ravno to, da je vse drugače kot med šolskim letom? 🙂 Tudi odrasli med dopustom ne vzdržujemo rutine, ki jo imamo med letom. Moja sodelavka Martina vedno reče, da beseda dopust pomeni dopustiti si, da je drugače. Naj bo torej to čas za družino, da se poveže in skupaj nekaj počne. Vsak dan počitnic je darilo, znati se moramo ustaviti in uživati v tem darilu.
Družinski člani se med delovnim tednom komaj kaj srečajo, kaj šele da bi uspeli graditi kakovostno povezanost. Otroci naj se odpočijejo od obveznosti, ki zapolnjujejo njihov vsakdan.Tako kot starši imajo pravico do svojega miru, brezdelja, sprostitve in zabave, podobno kot oni pa naj imajo tudi svoje obveznosti in dolžnosti, primerne njihovi starosti. Družinska opravila na žalost nas vseh ne počivajo niti med počitnicami.
Svetujem, da se starši v času počitnic posvetijo svojemu otroku in mu resnično namenijo svoj čas. Skupni čas zahteva popolno prisotnost, vživljanje v otroka tukaj in zdaj. Če otroku dnevno namenimo enourno kakovostno pozornost, bo to imelo za grajenje medsebojnih vezi bolj pozitiven učinek, kot če z njim preživimo ure, pa ob tem z mislimi tavamo nekje drugje. Starši naj si vzamejo čas za izlet, bodisi v gozd ali do reke, v knjižnico. Tako lahko skupaj spoznavate, kako je naučeno šolsko znanje videti v praksi.
Dobrodošlo je seveda ohranjanje obveznosti znotraj družine. Kljub počitnicam nam pospravljanje ne uide. Tako bo otrok vseeno imel neko rutino in obveznost, čeprav ne bo šolska. Vstajanje je lahko drugačno, lahko je malo več crkljanja …
Kako lahko starši otroka že med poletjem navajajo na to, da bo vstop v novo vrtčevsko leto čim manj stresen?
V primeru, da bo otrok prvič vključen v organizirano varstvo, je pomembno, da se na to pripravijo tako starši kot tudi otrok. Zagotovo je težko staršem sprejeti dejstvo, da bodo za njihovega otroka skrbeli drugi ljudje.
V našem vrtcu priporočamo, da otroku že mesec prej prilagodite ritem, da bo ta podoben ritmu, ko bo začel obiskovati vrtec. O samem ritmu in posebnostih vrtčevskega dneva starše seznani vzgojiteljica na uvodnem srečanju. Pomembni se nam zdijo predvsem opoldanski počitek, odvajanje od dude, stekleničke in dnevnega dojenja … Pri vstopu v skupino drugega starostnega obdobja pa naj bo otrok odveden od plenic. Za otroka je spodbujajoče tudi to, da si v knjižnici izposodite kakšno zgodbo ali slikanico, ki prikazuje življenje v vrtcu, med prijatelji ipd.
Čas uvajanja je zelo pomemben za otroka kot tudi za starše. Spodbujamo, da otroka uvaja v vrtec starš, ki bo imel z ločitvijo in predajo otroka manj stiske. V času uvajanja naj bo otrok deležen čim manjšega števila dodatnih sprememb, starši pa naj mu v popoldanskem času namenijo veliko časa za skupne dejavnosti in bližino.
Septembra se v Centru starejših Deos v Notranjih Goricah odpira nova enota Angelinega vrtca. V čem bo drugačna?
V njej se bodo srečevale tri generacije. Tiste starejše, ki bodo to želeli, bomo aktivno vključili v življenje vrtca. Veseli bomo, če nam bodo pomagali pri jutranjem sprejemu otrok, nam prišli prebrat kakšno pravljico ali povedat zgodbo iz svojega otroštva. Otroci radi poslušajo, starejši pa radi govorijo zgodbe. Vključili jih bomo tudi v kreativno ustvarjanje izdelkov za različne priložnosti (peka), predstavitev poklicev in organizirali medgeneracijsko druženje pred prazniki. Morda bomo tudi vzgojitelji prejeli od njih kakšno novo znanje, starejši pa morda več energije.
Nekaj mest je še prostih
V čem vidite doprinos tega medgeneracijskega projekta, ki je hkrati prvi v Sloveniji?
Z odprtjem enote v DEOS Centru si želimo dopolniti montessori pedagogiko z vplivom na družbo, v kateri bodo v sožitju bivale tri generacije. Želimo si otroke, ki bodo vzgojeni v strpnosti, medsebojnem razumevanju in razvijanju pozitivne podobe staranja in starejših ljudi v družbi. Z vključevanjem starejših v program vrtca bomo na otroke prenesli izkušnje in znanja te generacije. Otroci pa bodo nanje prenašali življenjsko moč in energijo.
Na kakšne načine pa lahko otrokom omogočamo krepitev vezi s starejšimi v domačem okolju?
Opažam, da si morajo danes družine znati vzeti čas za to. Ta čas najlažje najdemo prek skupnih opravil. Čas, ki ga preživimo skupaj z babico ali dedkom, ni nikoli pozabljen. Jaz sem s svojo babico pekla pecivo oz. vsaj preizkušala nadeve. 🙂 Mogoče zato tudi danes rada kdaj kaj spečem. Če ne živite skupaj s starimi starši, je to težje, a je izredno pomembno, da otroku stik omogočamo. Čas počitnic je primeren, da otrok preživi nekaj dni tudi z babico in dedkom. Skupaj si lahko ogledajo stare albume s slikami, različne knjige, spečejo pecivo, skuhajo marmelado ali gredo nakupovat.
V primeru, da otrok nima več starih staršev, se lahko povežete s starejšimi v svojem okolju. Gotovo bodo kdaj z veseljem popazili na vašega otroka.
Starim staršem pa se z vnuki ni potrebno stalno družiti, saj morajo tudi oni imeti svoj mir brez nereda in hrupa. Morajo pa svojim otrokom in vnukom jasno povedati, kdaj so jim na razpolago in kdaj ne.
Stari starši lahko v skupno preživetem času dajo svojim vnukom veliko koristnega; potrpežljivost, ljubezen, skupne dejavnosti in igre.
Po besedah profesorice Gabi Čačinovič Vogrinčič je “otrok, ki ima ob starših še ljubezen, zanimanje, skrb in spoštovanje starih staršev, bogat otrok”. Lahko potrdim njene besede, saj sem sama imela to ljubezen. 🙂
