Pravega imena matere ne bomo razkrili, da ne bi ogrozili njene identitete. V čast zavetnici Dominikanske republike, od koder prihaja, jo imenujmo Mercedes.
Njeno življenje ni bilo lahko. Prvega otroka, ki je bil spočet v odnosu z moškim, ki jo je zlorabljal, je 21-letnica “izgubila”, kot je omenila prijateljicam, ko je “padla po stopnicah”. Tisti, ki so poznali otrokovega očeta, so imeli drugačno teorijo …
Angel varuh z imenom Ana
V tednih pred “nesrečo” ji je prijateljica dala telefonsko številko Ane, “angela varuha” gibanja 40 dni za življenje. Gibanje temelji na molitvi za življenje, poleg tega pa člani pomagajo in spremljajo bodoče mamice, ki se težavam navkljub odločijo nadaljevati z nosečnostjo. Med drugim so takrat že spremljali Mercedesino prijateljico.
Mercedes je tako stopila v stik z Ano. Čeprav je prvega otroka izgubila, sta ohranili stik.
Druga nosečnost
Jeseni je Mercedes ugotovila, da je noseča. Ljudje iz okolice so ji svetovali, naj otroka splavi.
“Bila je v zelo slabem finančnem položaju,” pripoveduje Ana. “Ne vem, kdo je otrokov oče, najverjetneje je bil to moški, ki sploh ni bil njen fant. Čeprav ta z njo ni grdo ravnal, tako kot tisti drugi, je bil njegov odnos do nje zelo nezdrav. Poleg tega je tedaj delala kot natakarica v nočnem klubu v Madridu. Ko je povedala, da je noseča, so jo odpustili.”
Mercedes se je zato odločila, da bo splavila svojega drugega otroka. Tedaj ni vedela, da je ravno v tistem trenutku gibanje 40 dni za življenje začelo z eno svojih molitvenih kampanj. To je spremenilo vse.
Molitev, ki rešuje
“V gibanju 40 dni za življenje,” pojasnjuje Ana, “vemo, da so vse rešitve sad molitve, tudi tiste, ki se ne zgodijo ženskam v neposredni bližini prostovoljcev, ki molijo pred vrati klinike za splav. Ko molimo, da bi življenje zmagalo nad splavom, Boga resnično prosimo, naj razsvetli in pomaga vsem nosečnicam v težavah, in se hkrati damo na razpolago, da nas lahko uporabi za pomoč.”
“Za soočanje s težkimi situacijami, s katerimi se srečajo mnoge ženske, ki jim pomagamo, je potrebno veliko poguma,” dodaja. “Čeprav smo mi tukaj zanje, so na koncu one tiste, ki se morajo odločiti, da bodo svojemu otroku dale priložnost za življenje. Zato potrebujejo Boga, da jih razsvetli in jim odvzame strahove!”
Prav to se je zgodilo v Mercedesinem primeru: v času, ko je na stotine prostovoljcev neprestano mirno in tiho molilo, je v svojem srcu začutila željo, da bi prosila za pomoč. In tako je, čeprav je že imela termin za splav, Mercedes poklicala Ano.
Novo življenje za mamo in hčerko
Ta zgodba bi se lahko končala z nasmejanim obrazom dojenčice Mariane, ki se zdaj smeji, joče in zbuja v svoji posteljici kot vsak dojenček. Nasmejanim obrazom deklice, ki odrašča, ne da bi se zavedala, da je svet, v katerega se je rodila, menil, da bi jo bilo dobro splaviti.
Vendar pa je konec še srečnejši. Ker, kot poudarja Ana, “v nasprotju s tem, kar pravijo mnogi zagovorniki splava, mi ne zanemarjamo žensk, ampak ravno nasprotno”.
Mercedes tako s svojo hčerkico s pomočjo podpore raznih združenj za življenje začenja novo življenje v drugem mestu, novo službo, v novem stanovanju ter z vso materialno in ekonomsko podporo, ki jo bosta potrebovali v prihodnjih letih.
“Obvarovanje življenja in zmaga nad splavom v naši družbi je tako človeško nemogoča, da se vsak otrok rodi z Božjo milostjo, ki nikoli ne zapusti tistih, ki prosijo za pomoč,” dodaja Ana, ki je botra že več otrokom, rešenim pred splavom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
