Nihče od zbranih si ni predstavljal, da bo poročno sveto mašo Marte in Anthonyja Valle daroval eminentni kardinal in bodoči papež. Mlada zaročenca nista bila njegova sorodnika in nista sodila v njegov krog ožjih prijateljev. V manj kot enem letu po njuni poroki (njun zakon je blagoslovil 24. junija 2004 v baziliki Svetega Petra v Rimu) je postal papež.
Marta in Anthony sta bila študenta papeške univerze Regina Apostolorum v Rimu. Marta, ki prihaja iz Nemčije, je študirala bioetiko, Newyorčan Anthony pa teologijo. Vse, kar ju je povezovalo z nemškim kardinalom, je bilo to, da sta prebrala nekaj njegovih besedil in se občasno udeležila svete maše, ki jo je daroval on. Zelo sta ga cenila. Anthony ga je po neki sveti maši prosil, ali bi blagoslovil njuna zaročna prstana. Kardinal je prstana blagoslovil in na hitro sta izmenjala nekaj besed.
Po zaroki sta vsak teden prihajala sveti maši za vernike, ki jo je vsak četrtek ob 7. uri zjutraj daroval monsinjor Ratzinger. Nekega dne sta se zaročenca po maši na kratko srečala z njim, kot so se tudi številni drugi verniki, ki so bili pri sveti maši. V tistem trenutku sta pomislila: “Ali ne bi bilo čudovito, da bi on obhajal najino poročno sveto mašo?” in prasnila v smeh. Toda zamisel in pojenjala in po sveti maši čez en teden sta si že upala spregovoriti s kardinalom:
– Se naju spomnite?
– Da.
– Nekaj bi vas želela vprašati. Ali bi hoteli obhajati najino poročno sveto mašo?
– Dobro, poglejmo, kaj se da narediti. Najbolje bi bilo, da bi svojo prošnjo pisno izrazila in navedla vse možne datume in kraje.
– Pravzaprav sva pismo že napisala in navedla več možnosti.
In izročila sta mu pismo, ki sta ga napisala prejšnji večer. Čez en teden je Marta prejela kuverto s Kongregacije za verski nauk. Vsa osupla sta prebrala Ratzingerjev pritrdilen odgovor. “Odgovor nama je o njem sporočil več kakor katerikoli njegov nagovor. Kaže namreč, da je pravi dušni pastir, ponižni delavec v Gospodovem vinogradu,” pripoveduje Anthony. “Takšno dejanje in številna druga, o katerih so pričevali ljudje, povzema prvo poslanstvo Josepha Ratzingerja: biti duhovnik.”
Preprosta in protokolarna poročna maša
Pred poroko so se na Ratzingerjevo prošnjo srečali, da bi se spoznali in poglobili pomen zakramenta svetega zakona. Srečanje je kljub kardinalovemu natrpanemu urniku trajalo 45 minut. “Imeli smo čudovit pogovor o raznih stvareh, o najinih koreninah in družini, najinem študiju in življenjskih ciljih, teologiji, duhovnosti, liturgiji, sakralni glasbi in seveda o samem zakramentu svetega zakona,” se spominja Anthony.
Nadaljnje dogovarjanje o dokončnih podrobnostih poročnega obreda je steklo prek posrednika monsinjorja Gänsweina.
Dopoldan, 24. junija 2004, na god svetega Janeza Krstnika, sta Marta in Anthony pred bodočim papežem Benediktom XVI. izrekla poročne obljube v veličastni baziliki Svetega Petra. Pridigal je večinoma v nemščini, svojem in Martinem materinem jeziku. Govoril je o odlomku, ki sta si ga izbrala mladoporočenca iz petega poglavja Pisma Efežanom, poudaril je, kako pomembno je za zakonca, da v zelo konkretnih dejanjih, kot sta služenje in darovanje, posnemata Kristusa.
Pomislil je tudi na darilo!
Kardinalova gesta po njuni poroki kaže na njegovo obzirnost. Mladoporočenca sta prejela paket. Naravnost iz Vatikana od Josepha Ratzingerja samega. Podaril jima je poseben izvod ene svojih tedanjih nedavnih knjig z osebnim posvetilom. Dragoceno poročno darilo!
V naslednjih letih sta si Marta in Anthony dopisovala z Benediktom XVI. in se z otroki udeležila nekaj osebnih avdienc. Danes živita v Združenih državah. Anthony je prejel nagrado vatikanske fundacije Joseph Ratzinger – Benedikt XVI. in je član združenja teologov, ki proučujejo dela Benedikta XVI..
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
