Aleteia logoAleteia logoAleteia
Pet, 29. marca |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

Na isti dan je izvedela, da je noseča in da ima raka. Umrla je pri 36 letih

Matteo-Grissom-Grotti-and-Elisabetta-Socci-Facebook

Matteo Grissom Grotti - Facebook

Paola Belletti - objavljeno 22/10/22

Elisabetta Socci in Matteo Grotti sta bila poročena nekaj let. Trudila sta se za otroka, a ga kar ni bilo. Vse do dne, ko je Elisabetta izvedela, da ima raka in da je noseča

V takšnih zgodbah se neločljivo prepletajo najmočnejše niti, po katerih teče življenje: veselje in bolečina, upanje in strah, bolezen in zdravje. In vse te niti sestavljajo vzorec v tkanini življenja.

Omenjeni zakonski par je gnala naprej in držala pokonci ljubezen – ljubezen med njima in ljubezen do življenja, ki sta ga pravkar spočela – življenje, ki je prišlo na ironičen, še bolj pa odločen način in ju primoralo, da sta zaupala, ko se je bilo treba spopasti s tako hudo boleznijo.

To je zgodba o ljubezni in zaupanju, vztrajnosti in trmi v okoliščinah, ki jih je preizkušnja še bolj prečistila. Živeti realnost, ko naša ranljivost nima izhoda, je pogumna in razumska odločitev, pomeni prepustiti se lepoti, ki vztraja in se krepi v težkih trenutkih bolezni.

Odločitev za upanje

Zakonca nikoli nista zanikala sence in njenega napredovanja, vendar sta vedno naredila dodatni korak, da bi bila tam, kjer sta bili toplota in svetloba slajši in trajnejši.

Matteo Grotti je star 35 let in zdaj živi s hčerko Cecilio v kraju San Zaccaria v Italiji, kjer je prej živel z ženo.

Z Elisabetto sta se spoznala na poroki skupnega prijatelja. Matteo pripoveduje:

“Sedela sva za isto mizo, izmenjala sva si telefonski številki, ostala sva v stiku, dokler se nisva začela srečevati in se zaljubila. Po letu in pol sva zaživela skupaj v kraju San Zaccaria, kjer je ona stanovala, leta 2018 pa sva se poročila.”

Prva nova realnost

Čas zakonskega življenja je bil obdobje nove realnosti: ona je delala kot arhitektka v kraju Cervia, on kot skladiščnik v kraju Pievesestina. Trudila sta se, da bi dobila otroka, ki pa ga kar ni in ni bilo.

Elisabetta je leta 2020 na rojstni dan zatipala zatrdlino na dojki. Diagnoza je bila brezupna: rak. Zakonca sta se podala na to težko pot. Prepričana sta bila, da ni nemogoče in da se jo gotovo da prehoditi in ozdraveti.

Na diagnostičnih preiskavah ženske vedno vprašajo, ali so noseče. Oceniti je namreč treba tveganje, kateremu bi bil izpostavljen otrok. Ko sta prišla domov, je Elisabetta opravila test nosečnosti in prosila Mattea, naj on pogleda rezultat. On se spominja, da rezultata ni znal interpretirati.

“Nisem ga znal odčitati. Povedal sem ji, kaj vidim, ona je planila v jok. Nekaj časa sem potreboval, da sem doumel, saj sem pravkar izvedel za njeno diagnozo.”

Novica o nosečnosti

Nista smela izgubljati časa, Elisa (kot jo kliče mož) je morala takoj na operacijo. Ni bilo časa za obup, poleg temne novice o diagnozi sta imela tudi čudovito prognozo, nekaj, kar se je že razvijalo, da bi se v polnosti uresničilo: življenje njune hčere.

Zdraviti bolezen in ohraniti hčerino življenje

Matteo je ponosen na ženo, ki jo je imel ob sebi, povedal, kako se je spopadla s preizkušnjo:

“Niti za trenutek ni podvomila. Prepričana je bila, da je bila nosečnost luč v tem temačnem obdobju, in ne glede na vse se je odločila, da bo otroka donosila in se obenem zdravila, pa čeprav delno, z zdravljenji, ki ne bodo poškodovala otroka, ki sva si ga tako zelo želela.”

V tej dramatični zgodbi so tudi zdravniki odigrali svojo vlogo, nikoli niso nasprotovali njuni odločitvi. V skladu s svojo vestjo, strokovnostjo in razpoložljivimi sredstvi so se trudili, da bi zdravili mamo in da ob tem ne bi poškodovali hčere.

Operacija je uspela, a čez dva meseca je Elisabetta začutila še eno zatrdlino. Matteo je povedal:

“V tretjem mesecu nosečnosti je Elisa lahko začela s kemoterapijo. Skozi terapijo je šla z neverjetno močno voljo, nikoli ji ni bilo slabo, niti enega lasu ni izgubila. Elisa se je spoprijemala z boleznjo, kot bi zmogel le malokdo. Tudi jaz tega ne bi zmogel. Kot zelo verna oseba je tolažbo našla v veri.”

COPPIA CON NEONATO
Fotografija je simbolična.

Porod in operacija

Deklica se je rodila v osmem mesecu, en mesec po tem pa je bila njena mama operirana: popolna mastektomija, kar pomeni popolna odstranitev dojke.

Žal so rezultati preiskav znova potrli njuna pričakovanja: bolezen se ni ustavila, rak se je razširil na jetra.

Kaj storiti v taki situaciji? Statistika ni govorila njima v prid.

Druga nova realnost, odločno se je borila do konca

Na tej točki sta se odločila, zlasti ona, za drzno novo realnost.

“(…) vedno sva gojila upanje, saj lahko upaš in nadaljuješ življenje, četudi te čaka grd konec. In Elisabetta se je odločila za to pot, ves čas je polno uživala sedanjost. Vsi so vedeli, da je bolna, vendar je prav ona omogočila, da smo obdobje njene bolezni živeli tako, kot da ni nič narobe. Bila je borka. Elisa je nadaljevala z zdravljenjem, vendar se rak ni nikoli ustavil. Vse do lanskega 31. julija, ko je po enem letu in petih mesecih od postavitve diagnoze njeno življenje ugasnilo.”

Oče je ostal sam, a ne zapuščen

Matteo govori, kot bi bila Elisabetta še vedno živa (in naša vera pravi, da ima prav), vendar se mora soočiti z njeno fizično odsotnostjo in s poplavo spominov in bolečine, ki mu ne dajo miru.  

Vendar nima časa, da bi premleval njeno smrt. Tako je že od začetka te zgodbe, ki jo lahko imenujemo pustolovščina. Ob naznanitvi bližajoče se smrti sta zakonca doživljala tudi življenje, življenje svoje hčerke in svoje družine. Deklica Cecilia bo morala živeti brez ljubeče mamine navzočnosti. S človeškega vidika je to krivično. Vendar človeškega življenja ne moremo razumeti le skozi število dni, ki jih je posameznik doživel.

Elisabetta je bila mama in žena in je svojo dolžnost opravljala do konca: svojega moža, sorodnike, prijatelje in vse, ki so jim, hvala Bogu, stali ob strani, je naučila, kako naj ravnajo s hčerkico, kako naj skrbijo zanjo, kako naj se ne izgubijo v vrtiljaku vsakdanjih obveznosti. 

Pravo dejanje materinske ljubezni

Pripravila je napotke in popis, kje se nahajajo hčerkini bodiji, trenirke in sezonska garderoba, kar je bilo njeno zadnje dejanje materinskega poguma.

“Moja žena je bila neverjetna – vse nas je naučila, kako naj skrbimo za hčerkico, saj je vedela, da bo to v prihodnosti potrebno. Ne gre toliko za skrb za Cecilio, ki je zahtevna, ampak za to, da nimam več ob sebi nosilnega stebra, ki je držal pokonci naš dom. Ne glede na to, kako mi vsi veliko pomagajo, se včasih počutim zelo osamljeno: neznansko pogrešam Eliso, vsak dan. Na vso moč se trudim, a včasih si tega ne znam osmisliti. Pri 35 letih ne bi smel nihče doživeti smrti svoje žene, sam skrbeti za hčerko in vedeti, da ne bo nikoli občutila ljubezni svoje matere.”

Matteo je nemočen ob boleči izgubi žene, vendar se je odločil, da bo povedal njuno zgodbo, saj je ne glede na to, kaj vse sta doživela, zgodba o upanju.

“Tega ne pripovedujem, da bi vzbujal sočutje in usmiljenje, ampak zato, da tistim, ki bijejo isto bitko, povem, naj ne obupajo, naj se borijo, kot se je Elisa. Srečno lahko živiš tudi z boleznijo, tako da jo občasno poskusiš odmisliti, se počutiti dobro in delati vsakdanje reči. Tako da razmišljaš: morda tega jutri ne bom mogel početi, zato bom to raje storil danes. Bolezen vam ne sme preprečiti, da bi živeli, bolezen je zelo težka preizkušnja, je pa tudi spodbuda, da spoznamo del sebe, ki ga nismo poznali.”

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in in priredila Marina Vidmar.

Tags:
nosečnostrak
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.