Ko je bila Jessica Hanna noseča s četrtim otrokom, je nekega dne opazila udrtino na prsih. Zdravniki so po preiskavah sprva ugotovili, da gre za benigni tumor. Vendar so se motili: rak je bil v resnici že v četrti, zadnji fazi.
Čeprav so ji tumor odstranili, je bilo Jessicino stanje zelo slabo. Zdravniki so ji predlagali splav, vendar ga je zavrnila in izbrala zdravljenje, ki ne bi ogrozilo življenja njenega še nerojenega otroka.
Borba za dve življenji
“V 14. tednu nosečnosti so mi odkrili zelo hitro napredujočega raka dojke. Možu so rekli, da bom najverjetneje umrla. Prej sem se vedno zavzemala za zaščito življenj nerojenih otrok, tako na družabnih omrežjih kot v pogovorih s prijatelji. Zdaj sem postala ženska, ki jo vsi omenjajo v svojih razpravah: kaj, če je življenje ženske v nevarnosti? Prišel je čas, da preidem od besed k dejanjem,” je Jessica povedala za katoliško televizijsko mrežo EWTN. Z izkušnjo lastne bolezni in skrbjo za življenje nerojenega otroka je preizkusila svoje dosedanje odločitve in utrdila svoja prepričanja.
“Prognoza za moje zdravje in možnosti zdravljenja naj bi bile enake, ne glede na to, ali bi bila noseča ali ne,” dodaja.
“Razmišljala sem, da nobeno trpljenje ne sme biti zaman, zato sem se dva dni po diagnozi odločila, da o tem pišem na družabnih omrežjih. Nisem vedela, kam me pelje Bog. Ali me bo vodil na pot, kjer bom morala pokazati ljudem, kako umreti dostojanstveno, z njegovo milostjo in usmiljenjem? Ali pa bo morda naklonil čudež?” pravi.
“Najpomembneje je zaupati Bogu”
Jessica pravi, da se je odločila na družabnih omrežjih pokazati, da je, ne glede na okoliščine, zaupanje v Boga najpomembnejše. “Vredno je pustiti svoje sanje in želje ob vznožju križa in prepustiti Bogu, da poskrbi zanje,” dodaja.
Navdihovala jo je tudi sv. Gianna Beretta Molla, ki so ji zdravniki med nosečnostjo prav tako diagnosticirali smrtno bolezen.
“Tako kot ona sem izbrala ‘neravno pot’ in se odločila za druge razpoložljive terapije. Marsikdo se ne zaveda, da je lahko kemoterapija z določenimi modifikacijami med nosečnostjo varna,” poudarja.
Molila je tudi na grobu blaženega Solanusa Caseyja, kapucina, ki je v času svojega življenja molil za bolne in trpeče otroke ter njihove matere.
Čas boja z boleznijo je bil zanjo čas stanja pod Jezusovim križem, pravi. “Ko jemljete kemoterapijo, pomislite na žeblje, zabite v njegova stopala in roke, in ko doživljate agonijo med čakanjem na rezultate testov, pomislite na njegove muke v oljčnem vrtu,” dodaja.
Tumor je izginil in otrok se je rodil zdrav
Po rojstvu otroka se je izkazalo, da je rak nazadoval, in ta čudež so predlagali za Caseyjevo kanonizacijo. Njemu na čast je Joanna tudi poimenovala svojega novorojenega sina, Thomasa Solanusa.
“Spodbujam vsako žensko, ki bi se znašla v podobni situaciji, naj zaupa Mariji. Blažena Devica Marija je nekdo, ki ve, kako je doživeti žalost in strah za otroka. Če greš k njej, bo vzela tvoje strahove, jih odnesla k svojemu Sinu in s teboj prosila, da te bo rešil in izlil svoje usmiljenje nate in na tvojega otroka,” pravi.
Trenutne raziskave ne kažejo prisotnosti rakavih celic v Joanninem telesu.
“Če ste noseči, imate raka in vas skrbi za vaše in otrokovo življenje, obstaja upanje. Vedite, da lahko vi in vaš otrok preživita to uničujočo diagnozo. Vedite, da vam ni treba žrtvovati otrokovega življenja zase. Obstaja upanje za oba. To je Thomas Solanus, rojen popolnoma zdrav ne glede na biopsije, dve operaciji in štiri kemoterapije, ki sem jih imela. Čeprav sem imela 13 centimetrov velik tumor, trenutno raziskave ne kažejo sledi raka in Thomas je zdrav. Verjemite v moč molitve. Bog je res velik,” je zapisala na Instagramu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
