Tako kot za šole je september začetek novega obdobja tudi za vrtce. Otroci, ki so poletje preživeli doma, se bodo znova morali privaditi ritmu organiziranega varstva, posebno zahtevno obdobje čaka otroke, ki se bodo z vrtcem srečali prvič. Kako to obdobje preživeti čim bolj mirno in nasploh o življenju v vrtcu smo se pogovarjali z ravnateljico Marijinega vrtca CerkljeSlavko Snedec.
Kako pester mesec je september za zaposlene v vrtcu?
Pestro je že avgusta, ko pripravljamo prostore in nov letni program, doreči je potrebno vsa pravila. Potekajo tudi razgovori s starši, katerih otroci prvič prihajajo v vrtec. V septembru pa se začne eno najtežjih obdobij za vzgojitelje, ko prihajajo novi otroci in novi starši, ki še nimajo popolnega zaupanja v vzgojno osebje. Po drugi strani so prisotni tudi otroci, ki so že bili vključeni v vrtec in različno doživljajo novince, predvsem pa njihove starše, ki so prisotni ob uvajanju. Vzgojiteljica je razpeta med njih – paziti mora, da se ne posveča le novincem, temveč tudi že vključenim otrokom, da se čutijo sprejete in varne.
Kako naj poteka uvajanje, da bi bilo tako za otroke kot tudi vzgojiteljice in ne nazadnje za starše čim bolj sproščeno?
Pri nas staršem predlagamo, da naprej pridejo na individualni posvet z vzgojiteljico, da se spoznajo, da ji povedo čim več svojih pomislekov in to, kako funkcionira njihov otrok. Vzgojiteljica pa jim predstavi potek dela. Pri uvajanju so starši povabljeni, da so poleg, da otroci nov prostor spoznavajo v njihovi prisotnosti in se počutijo čim bolj varne. Na začetku otrok v vrtcu preživi krajši čas. Bivanje v vrtcu se iz dneva v dan podaljšuje, starši pa se postopno umikajo.
Kako še lahko starši prispevajo, da bo uvajalno obdobje za otroka čim manj stresno?
Otrok potrebuje ljubezen, varnost in sprejetost. Ta občutek mu je pomemben. V času, ko se otroka uvaja v vrtec, naj mu bodo starši v popoldanskem času popolnoma na razpolago. Otrok, ki je bil prej doma 24 ur dnevno s starši, bo zdaj teh 24 ur stlačil v pet ur in zahteval vso pozornost. Zato naj si starši v tem obdobju vzamejo čas, naj vsaj v prvem tednu – če je mogoče celo v celem mesecu – ne načrtujejo drugih obveznosti.
Prav tako naj ne uvajajo drugih sprememb, kot je odvajanje od plenice ali dude, da s tem otroku ne povzročijo dodatnega stresa. Skupni čas naj preživijo čim bolj sproščeno, v naravi, naj se skupaj igrajo in počnejo tisto, kar otroka veseli. Predvsem naj bodo veseli in naj zaupajo vzgojiteljicam, da so otroci v varnih rokah.
Ali je podobno z otroki, ki so poletne počitnice preživeli doma?
Povsem enako ne, je pa dobrodošlo, da si starši zanje vzamejo čas in vsaj na začetku upoštevajo potrebe in želje otroka. Ampak to je odvisno od otroka, nekateri kažejo več stisk, drugi jih nimajo.
Otroci se na vrtec različno hitro navajajo, nekateri imajo težave le kak teden ali dva, drugi lahko tudi več mesecev. Kaj storiti, če otrok stisko doživlja dlje časa?
Vzgojitelji imamo najraje otroke, ki svojo stisko pokažejo navzven – z jokom, protestiranjem, zahtevami. S tem dajo stisko iz sebe in je zato krajša. Tisti pa, ki jo zadržujejo v sebi, se potegnejo nazaj, so tiho in zajokajo šele, ko pridejo starši. Pri njih bo stiska težja in daljša. Bistveno je zaupati. Otrok mora svojo pot predelati sam. Starši in vzgojitelji mu lahko le stojijo ob strani. Svetujem pa, da starši uvajalnega obdobja ne prekinjajo, ker s tem težko obdobje le podaljšajo. Otrok mora dobiti občutek rutine.
Pri kateri starosti je po vaših izkušnjah vstop v vrtec za otroka najlažji?
Pri dveh, treh letih. To je starost, ko začnejo iskati vrstnike. Težje je, če so starejši, saj so to bolj posamezniki in se vključujejo v že obstoječo skupino, ki je že utečena, prijateljske vezi so spletene in se mora ta posameznik bolj boriti za prijateljstvo sovrstnika.
Sploh je težje, če je otrok tih in zadržan. Večinoma se v vrtec vključujejo otroci pri 11 mesecih, ko še nimajo izkušnje socialnega stika z drugimi ljudmi, nikoli še niso bili v nobenem varstvu. Na začetku je za njih zelo težko, a se potem hitro navadijo.
Kaj otroci pri enem letu najbolj potrebujejo in kako jim vzgojiteljice to nudijo?
Taki otroci potrebujejo veliko dotika, nežnosti, ljubezni, sprejetosti. So še povsem individualisti in vsak zahteva svojo pozornost v trenutku, ko jo želi. Vzgojiteljice pri njih veliko sedijo na tleh, jih crkljajo in pestujejo tudi po več otrok hkrati. Včasih je dovolj že, če ima otrok možnost, da se vzgojiteljici zgolj nasloni na hrbet. Vzgojiteljica mora biti zelo sočutna in mora opaziti otroka. Vsaj tiste, ki so bolj zadržani in te potrebe ne pokažejo sami. Takrat mora ona otroka poklicati, pristopiti k njemu in mu ponuditi stik. Bistveno je, da otrok od vzgojiteljice dobi občutek sprejetosti.
Kaj pa potrebujejo starejši otroci, v drugi starostni skupini?
Tudi oni potrebujejo sprejetost in ljubezen. Vendar ne iščejo več dotika vzgojiteljice. Kakšen objem na dan že. Bolj pomembna je relacija do vrstnikov, da se počutijo sprejeti v skupini, da so uveljavljeni in imajo svojo vlogo, prijatelje, s katerimi se igrajo. Druge potrebe se od otroka do otroka razlikujejo: nekateri so zadovoljni, ko se poje, ustvarja, drugi so srečni, ko gredo ven in brcajo žogo.
Otroci se na vzgojiteljico precej navežejo, sploh mlajšim je kot druga mama. Je smiselno, da je z njimi daljše obdobje? Kakšna je praksa pri vas?
Gotovo dlje časa, ker navežeta stik in je ta vez zelo pomembna. Po drugi strani mislim, da ni dobro, da je otrok z eno vzgojiteljico celo predšolsko obdobje. Ljudje imamo različne načine delovanja, vidike, želje in potrebe. Če se otrok z vzgojiteljico ne ujame, bo zelo prikrajšan, če bo z njo vse to obdobje. Zato je dobrodošlo, da se zamenjajo. In tudi če se ujamejo, se preveč privadijo na en način dela.
Hkrati je vsaka vzgojiteljica na nekaterih področjih zelo močna, na drugih šibka in posledično otroci na enem področju dobivajo več, na drugem manj. Pri nas je praksa taka, da ko se vzgojni kader menja, se v skupini, če je le mogoče, naenkrat zamenja le ena vzgojiteljica.
Kje vidite glavno razliko med otrokom, vključenim v vrtec, in otrokom, ki je v domačem varstvu? Katere so prednosti vključenosti v organizirano varstvo?
Komunikacija oz. sproščenost v komunikaciji, iskanju relacij do sovrstnika in do odraslih. Mislim, da so otroci, vključeni v vrtec, veliko bolj sproščeni v komunikaciji, hitreje navežejo stik in se hitreje vklopijo v novo skupino. Tudi prehod v prvi razred je lažji, ker imajo več izkušenj komunikacije in socialnega stika. Več imajo stika z vrstniki, bolj so navajeni nastopanja in so bolj samozavestni. Ne vsi, večina pa.
Prednost vrtca se izkaže tudi, kadar otroci kažejo primanjkljaje ali težave v razvoju. Za te otroke se v vrtcu načrtno omogoči dodatno pomoč, ponudi se jim strokovnjake. Prednost domačega varstva pa je zagotovo domača vzgoja.
Katere so dodane vrednosti katoliškega vrtca pri vzgoji otroka?
V prvi vrsti ljudje, ki v katoliškem vrtcu delajo, ki so odprti in sočutni. V drugi vrsti vzgojni program, ki staršem omogoča vsaj del vidika vzgoje, ki jo imajo doma – bodisi katoliške vsebine bodisi že samo katoliške vrednote, ki jih vrtec postavi v ospredje. Potem je tu tudi sodelovanje z župnijo in pomoč staršem pri vzgoji z določenimi vsebinami. Danes je ogromno nekih smernic vzgoje in se starši v poplavi teh ne znajdejo, potrebujejo usmeritev. Katoliški vrtec je usmerjen v zdravo, katoliško vzgojo.
Koliko je sodelovanja s starši?
Zelo veliko. Od individualnih razgovorov še pred vstopom do govorilnih ur in roditeljskih sestankov. Potem so tu različne delavnice, predavanja in seveda prireditve, na katerih nastopajo otroci in včasih tudi starši. In tudi neformalna druženja, kot so izleti in pikniki. Pri nas jih poskušamo povezati tudi glede katoliških vsebin – v postu smo izdelovali butarice, povabimo jih na molitev, duhovne vaje, predavanja s katoliški vsebinami, imamo tudi skupno sveto mašo. V decembru imamo adventno prireditev, nekaj vedno pripravimo tudi v tednu družine.
Danes je velik poudarek na interesnih dejavnostih, ki so na voljo tudi že predšolskim otrokom. Je v tem obdobju to že primerno?
Če je otrok vključen v vrtec, vse to že dobi v vrtcu. Vsi vrtci se maksimalno potrudimo, da je naš program pester na različnih področjih. Vzgojiteljice so usposobljene in vešče tega dela, kar izvajajo, je kvalitetno. Če se starši odločijo, da bodo otroka vendarle vključili v neko dejavnost, naj bo to le ena in dobro izbrana ter na podlagi gibanja. Gibanje je za predšolskega otroka zelo pomembno. Pri nas vrtec ponuja nekaj dejavnosti, izvajajo jih vzgojiteljice in so brezplačne. A priporočamo eno.
Kakšen je po vašem mnenju za otroka, ki je dopoldne ločen od staršev, najbolj kakovostno preživet popoldanski čas?
Da gredo skupaj v naravo, da se gibajo, opazujejo in se pogovarjajo. To je ena najpomembnejših dejavnosti. Drugo je, da si vzamejo čas za pravljico, da otrokom berejo ali pripovedujejo, da gredo skupaj v knjižnico. S tem se spodbuja bralno pismenost. In tudi da si vzamejo čas za družinsko molitev. Da praznujejo praznike kot dan veselja. Pomemben je tudi skupen obed in da je družina vsaj enkrat na dan zbrana skupaj. Vem, da je danes to težko, a naj najdejo trenutek v dnevu, da se bodo skupaj pogovarjali. Pomembno je tudi, da starši znajo svoje otroke blagoslavljati, da jih pred spanjem ali zjutraj pred odhodom pokrižajo.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
