Frančiškanski pater Aleksij Benigar se je rodil slovenskim staršem 28. januarja 1893 v Zagrebu, umrl pa je na praznik vseh svetih leta 1988 v Rimu. Med tema dvema datumoma se skriva bogato, svetniško življenje.
Preberite še:
Lojze Kozar ‒ duhovnik neuničljivega upanja
Pri krstu je dobil ime Franc Matija, njegovo redovno ime pa je bilo Aleksij. Njegovi starši so se iz Slovenije preselili na Hrvaško. “Moji starši so bili Slovenci. Oče je rojen v Trnovem (Ilirska Bistrica), mama pa v Radečah pri Zidanem mostu. Jaz in vsi moji bratje smo rojeni v Zagrebu. Torej sem po izvoru Slovenec in ponosen sem na to,” je zapisal.
Vstop k frančiškanom
Leta 1907 je vstopil v frančiškanski red in bil po študiju teologije v nemškem Paderbornu posvečen v duhovnika. Pozneje je študiral v Rimu in tam doktoriral. Služboval je tudi v Zagrebu in na Trsatu.
Preberite še:
Skromni slovenski škof, za katerega je mati Terezija rekla, da je svetnik
Misijonar na Kitajskem
Obvladal je slovenščino, zato je lahko bral neko frančiškansko revijo, ki je imela posebno stran, namenjeno misijonom. Tu je slovenski frančiškan Peter Baptist Turk objavljal poročila o svojem misijonskem delu na Kitajskem ter o potrebi po novih misijonarjih. Benigar se je prav ob branju teh poročil navdušil za odhod v misijone in pozneje postal njegov sodelavec na Kitajskem.
Ob koncu leta 1929 je tako odšel za misijonarja na Kitajsko. Tam je 25 let deloval kot profesor teologije in vzgojitelj v semenišču v Hankovu. Poučeval je veliko število teoloških predmetov, dobil pa je celo kitajsko ime. Iz tega semenišča je izšlo več sto kitajskih škofijskih in redovnih duhovnikov.
Preberite še:
Slovenec, ki je misijonaril v kitajščini
Težke preizkušnje
Leta 1952 so ga zaprli in dve leti pozneje izgnali s Kitajske skupaj z velikim številom drugih katoliških duhovnikov. Kljub temu da je tam hudo trpel, ni hotel o tem obdobju nikoli govoriti in se je odločil, da bo to svojo žrtev, zavito v molk, daroval Bogu.
Vrnitev v Rim
Vrnil se je v Rim in se naselil v frančiškanskem zavodu, kjer je ostal do smrti. Deloval je kot duhovni spremljevalec mladih frančiškanskih patrov, ki so bili na študiju v Rimu. To funkcijo je opravljal 11 let. Bil je priljubljen spovednik in voditelj duhovnih vaj v mnogih redovnih skupnostih.
Preberite še:
Hoteli so se ga znebiti, a spomin nanj živi še danes
Obsežno delo
Napisal je dve obsežni teološki deli o bogoslužju in duhovnosti, ki so ju dolgo uporabljali kot učbenika bodočih duhovnikov. Zadnja leta pa se je posvečal predvsem zbiranju gradiva o življenju in delu zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca. Delo z naslovom Alojzij Stepinac – hrvaški kardinal obsega skoraj 900 strani.
Najprej je zbral vse potrebno gradivo, življenjepis pa je pisal dve leti. “Pri pisanju sem dal besedo samo zgodovinskim virom. Iskal sem samo resnico in nepristransko sem proučeval posamezna dogajanja,” je zapisal v uvodu knjige. Oblasti so knjigi nasprotovale, kljub temu pa je prišla med ljudi. Na podlagi te knjige je nastalo več drugih knjig o Stepincu v raznih tujih jezikih.
Preberite še:
Glasbenica, ki so jo težke bolezni popeljale na pot svetništva
Na poti svetništva
Aleksij Benigar je imel težave s tuberkulozo, večji del življenja so ga preganjale tudi razne druge bolezni. Umrl je 1. novembra 1988 v starosti 96 let. Proces za njegovo beatifikacijo se je začel leta 1995. Od leta 2007 je pokopan v kripti frančiškanske cerkve na Kaptolu v Zagrebu.
Bog, naše Oče,
Tvoj služabnik Aleksij Benigar
je z misijonskim žarom gorel
za širjenje Tvojega kraljestva
in bil razsvetljeni učitelj
duhovnega življenja.
Blagovoli ga počastiti s sijajem svetosti.
Daj nam, da bomo sledili
nagibom Tvojega Duha
in po njegovem nauku,
zgledu in priprošnji
vsak v svojem poklicu
zavzeto delali za mir in dobro vseh ljudi.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.
Preberite še:
Novo življenje petih deklet po nasilju, prostituciji in zlorabi
Preberite še:
11 najlepših rimskih vodnjakov
Preberite še:
Zamolčana Slovenka, ki je odkrivala skrivnostna indijanska ljudstva
