Rodila se je leta 1922 v Mariboru kot prva od treh hčera. Veličino njenega duhovnega življenja odkrivamo šele zdaj, več kot 40 let po njeni smrti, čeprav je njena duhovnost sijala že za časa njenega življenja. Živela je precej skrito življenje, saj je bila veliko bolna in je dosti časa preživela po bolnišnicah.
Odlična glasbenica
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Mariboru, nato pa je študij glasbe nadaljevala na srednji glasbeni šoli v Gradcu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študirala je klavir in solopetje, igrala je klavir, harmonij, orgle in flavto. Vodila je pevski zbor, v največje veselje pa ji je bil otroški glasbeni vrtec, ki ga je ustanovila.
Preberite še:
Kako je Magdalena Gornik videla nebesa, vice in pekel
Bila je tudi pesnica. Njene pesmi so v veliki meri verskega značaja, vsebinsko bogate in zelo melodične. Prepevamo jih še danes, ena izmed najbolj znanih je obhajilna pesem Kralj neba je na oltarju.
Številne bolezni
Med 2. svetovno vojno so Nemci vso družino preselili v avstrijski Gradec. Tam je morala na prisilno delo v tovarno tankov in hudo zbolela. Sledove te bolezni je nosila vse življenje.
Leta 1947 se je pričel križev pot njenega življenja. Bolehala je za najrazličnejšimi boleznimi (pljučnica, različna vnetja, črevesne bolezni). Dalj časa je bila popolnoma negibna, kasneje pa je zelo težko hodila. Kljub resnim boleznim je bila vedno vedro razpoložena – trpljenje je sprejemala celo z veseljem.
Preberite še:
Lojze Kozar ‒ duhovnik neuničljivega upanja
Duhovni dnevnik
Cvetana je bila izvrstna pisateljica. To je dokazala s svojim duhovnim dnevnikom, ki nam je dostopen tudi v knjižni obliki. Iz njenih spisov je razvidno, da je mojstrsko obvladala jezik, zelo dobro je izražala svoja najgloblja čustva in doživetja. Vsebinsko je bila zelo blizu zapisom velikih svetniških duš.
Prelomni dogodek
Prelomnico v njenem življenju predstavlja dogodek, ko se je komaj 17-letna popolnoma darovala Bogu kot žrtev ljubezni. Svoje življenje je darovala za Cerkev, duhovnike, misijone in za rešitev duš. “Bilo je lepo pomladansko jutro, ko sem se darovala tebi kot žrtev ljubezni. Neizmerno je bilo veselje dveh src, ki sta se našli za vedno: Jezus in jaz, Tvoj mali otrok.”
Evharistija je pomenila središče njenega življenja in brez obhajila ni mogla živeti. Pogosto je dejala:
Zdi se mi, da mi pota v cerkev, kratki, morda minuto dolgi obiski pred tabernakljem, dva do tri obhajila tedensko dajejo edino moč, da ne utonem v malodušju.
Njene “sestrice”
Okoli sebe je začela zbirati dekleta, ki bi se hotela posvetiti delu na župnijah. Imenovala jih je župnijske pomočnice (v svojem dnevniku pa kar “sestrice”). Cvetana zaradi bolezni z njimi pri delu ni mogla sodelovati, je pa dekleta spodbujala, glasbeno izobraževala in zanje molila.
Preberite še:
Mala Terezija ‒ svetnica z vrtnicami
Podobnost s sv. Terezijo Deteta Jezusa
Cvetana je bila v marsičem zelo podobna sv. Tereziji Deteta Jezusa. Obe sta si izbrali isti poklic – poklic ljubezni. Bogu sta darovali svoje življenje, veliko sta trpeli in svoje trpljenje vdano prenašali. Obe sta bili navdušeni za misijone (Cvetana si je zelo želela v Rusijo, a ji je bilo zaradi bolezni to onemogočeno) in ohranjali preprosto, otroško vernost. Obe sta pred smrtjo obljubili, da bosta delili ljudem na zemlji milost in pomoč iz nebes.
Nenazadnje pa sta si podobni tudi po imenu. Sveti Tereziji Deteta Jezusa so rekli tudi Mala Cvetka. Zato lahko Cvetano Priol upravičeno imenujemo kar “slovenska Mala Terezija”.
Preberite še:
“Ženska postane lepa takrat, ko se zave, da je ljubljena”
Preberite še:
Cerkev na Luni? Oglejte si skoraj pozabljene načrte zanjo!
Preberite še:
7 duhovnih napotkov, ki jih lahko prejmemo od svojih otrok
