Ko sem pred kratkim pripravljala večerjo, me je moja desetletna hči Charlotte vprašala, kako mi lahko pomaga. Odgovorila sem ji, da mi bo priskočila na pomoč, ko pridem do manj zapletenega postopka. Le skomignila je z rameni in se šla igrat s sorojenci. Ko sem potrebovala pomoč, sem jo pozabila poklicati, tudi ona pa je že pozabila na dogovorjeno.
Tistega večera sem med svojimi spomini na Facebooku opazila objavo izpred treh let, ko je moja takrat desetletna Sienna (sedaj jih ima 13) sama pripravila večerjo in sladico. Kot strela z jasnega sem spoznala, da so mojo Charlotte zasenčili starejša najstnica in njeni mlajši bratci.
Preberite še:
Na pomoč, moji otroci se pretepajo
Spodbujajmo jih k samostojnosti
Deset- in enajstletniki so v eni najpomembnejših faz njihovega razvoja. So večinoma samostojni, znajo se stuširati, si umiti zobe, se obleči in si pripraviti kosilo. Kljub temu da še niso stopili na čustveni vrtiljak pubertete, se dobro zavedajo svoje vse večje samostojnosti. Prednajstniki so prav ponosni nase in so daleč najbolj željni pomagati pri slehernem opravilu. Radi poprimejo za nove projekte, predvsem tiste, prek katerih se lahko naučijo novih spretnosti.
Ta leta so idealna, da jih naučite večjih hišnih opravil od pranja perila do košnje trave. Otroci se v tem obdobju hitro in radi učijo, ko pa se nečesa naučijo, se tudi radi ponašajo ter tako deloma iščejo odobravanje staršev, predvsem pa se želijo čutiti izpopolnjene in zadovoljne.
Preberite še:
Stvari, ki si jih otrok v otroštvu najbolj zapomni
Toda zaradi njihove samostojnosti in razmeroma stabilnega čustvenega življenja se lahko kaj hitro zgodi, da jih starši prezremo, predvsem v hiši, polni drugih otrok z različnimi, včasih celo nadležnimi potrebami. A če dopustimo, da jih zasenčijo sorojenci ali naš natrpan urnik, bomo otrokom nemalo škodovali.
Žene jih njihova želja po raziskovanju in učenju, njihovi možgani pa jih spodbujajo, da si nabirajo novih izkušenj in znanj, zato smo starši dolžni voditi njihovo strast v pravo smer. Na srečo pa lahko prednajstnike novih veščin naučimo precej hitreje in z manj izgubljenimi živci od malčkov ali celo najstnikov. Predstavljamo vam nekaj preprostih načinov, kako si pridobiti njihovo pozornost, jih voditi in spodbujati v njihovih željah.
Menjajte odgovornosti
Do letošnjega poletja je bila za perilo odgovorna najstarejša hči, dokler nismo spoznali, da moramo odgovornost prenesti na Charlotte. Zato je poleti vsak torek iz zgornjega nadstropja prinesla umazano perilo, ga oprala, posušila, skrbno zložila in ga odnesla v košare ter pustila, da si ga vsak pospravi sam. Dekle je sistematično in natančno, zato ji je v primerjavi s Sienno pranje perila bolj pisano na kožo. In čeprav včasih godrnja, uživa v dejstvu, da lahko med pospravljanjem perila celo gleda televizijo (zaradi česar je dolgo zavidala svoji starejši sestri).
Preberite še:
15 napotkov, kako tudi najbolj vsakdanja opravila narediti sveta
Naj jim uspe ali spodleti
Med razlogi, zakaj nisem hotela, da mi Charlotte pomaga pripraviti večerjo, je bil tudi ta, da si nisem vzela časa, da bi jo naučila, kako prepražiti in nasekljati hrano. Pa saj tudi Sienne nisem naučila, sama je našla recept in začela kuhati, jaz pa sem ji pustila proste roke. Charlotte je enako sposobna in dvakrat bolj previdna, ni pa še dobila priložnosti, da bi se sama naučila česa novega.
Ena od težav starejših bratov in sester je ta, da jih imamo vedno za starejše. Z leti mlajšim pustimo manj svobode in dajemo manj odgovornosti, ker preprosto ne spoznamo, kako odrasli so zares postali. Pustite, naj vaši predpubertetniki tvegajo. Naj spečejo torto ali sestavijo kos pohištva. Bodite na voljo, če bi potrebovali pomoč, ampak ne dihajte jim za ovratnik. Naj poskusijo in se znajdejo. Tudi če padejo, bo to dobra lekcija, ki si jo bodo zapomnili za vedno.
Preberite še:
5 nevarnosti, ki na najstnike prežijo na družbenih omrežjih
Da pred ne
Moja najstarejša hči je trmasta kot vol, zato ji, da bi ohranila mirne živce, večkrat pritrdim. Druga dva sta bolj ubogljiva, manj svojeglava in bolje sprejemata ne kot odgovor. Prednajstniki so tudi prijetnejši, pa naj bodo v družini najstarejši ali najmlajši otrok. Zato če vas vpraša, ali lahko poskusi nekaj novega, si vzemite sekundo in dobro premislite o vašem odgovoru.
Če obstaja že samo 50-odstotna možnost, da lahko sami dosežejo želeno, recite da. Nato ga pustite, naj poskusi. Odgovor ne zadržite za takrat, ko otrok potrebuje nadzor odrasle osebe, in določite datum, ko se mu boste posvetili. In če vam želita pomagati tudi starejši brat ali sestra, recite da. Naj vas ne bo strah, da bodo zamočili, ker zagotovo bodo. Otroci se več naučijo iz napak, ki jih skušajo popraviti, kot iz tisoč podrobnih lekcij.
Preberite še:
“Otroci potrebujejo meje, red, izkušnje in našo ljubezen”
Ne razbijajte si glave, če ste tako kot jaz spregledali svojega desetletnika. Še ena dobra plat tega obdobja je ta, da so otroci te starosti načeloma prijazni in vas želijo zadovoljiti. Zato spremenite svoje obnašanje, razprite krila svojega predpubertetnika in opazujte, kako dobro se bo imel.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
“Otroka moramo pripraviti tudi na to, da v življenju postane odporen”
Preberite še:
Zaljubila sta se še kot otroka. Po 74 letih poznata skrivnost srečnega zakona
Preberite še:
Zavrnila plastično operacijo: “Znamenje je velikanski del mene”
