Pravijo, da je v davni preteklosti na mestu, kjer danes stoji trškogorska cerkev, stalo znamenje Mariji v čast, ki so ga po ljudskem izročilu postavili, ko je bila gora še poraščena z gozdovi in so se v njih skrivali fantje, ki niso hoteli v vojsko.
Pozneje so na istem mestu sezidali manjšo cerkev. Danes stoji na vrhu hriba romarska cerkev Marijinega rojstva, ki jo je leta 1623 dal postaviti opat stiškega samostana Jakob Reinprecht.
Preberite še:
Kako so Gorenjci in Dolenjci tekmovali za prevlado
Čudovit razgled
S Trške gore je posebej lep razgled na Novo mesto in Gorjance, dobro viden je Šentjernej in druge vasi, med katerimi se vije mogočna Krka. Pogled pa nam seže vse tja proti Brežicam in Zagrebu.
O njej je pisal že Valvasor
Kako sloveča je bila božja pot na Trški gori, pripoveduje že Valvasor. Zapisal je, kako je nekoč tja poromala hroma žena. Ko je opravila zaobljubljeno pobožnost, je pri priči ozdravela. V znamenje hvaležnosti je v cerkvi pustila bergle, s katerimi je prišla. Že v Valvasorjevih časih, pa tudi pozneje, se je nabralo veliko podobnih zaobljubljenih predmetov.
Preberite še:
To je tuja dežela, ki je spremenila slovensko zgodovino
Kapelica sv. Izidorja
Cerkvi je prizidana kapelica z oltarjem sv. Izidorja. V okoliških župnijah je nekoč divjala huda živinska kuga. Skoraj vsa živina je poginila, ostalo je le še nekaj volov in krav. Ljudje so se zaobljubili, da bodo sezidali kapelico, če bodo rešeni te nadloge. Ko je kuga ponehala, so izpolnili zaobljubo.
Ni ga Dolenjca, ki ne bi vedel za Trško goro nad Novim mestom, pa čeprav je še ena z enakim imenom nad Krškim, ki je prav tako znana po božji poti.
Novomeška stolnica in njeno bogastvo
Trška gora stoji le lučaj stran od Novega mesta. Tamkajšnja stolnica (znana tudi kot Kapitelj) predstavlja najpomembnejši novomeški arhitekturni spomenik. Ta sloves ji zagotavljata lega na vrhu griča in dejstvo, da je najstarejša ohranjena stavba v mestu z bogato, a zapleteno zgodovino: prezbiterij je namreč gotski, cerkvena ladja baročna, zvonik pa so pozidali v 19. stoletju v neogotskem slogu.
Kripta, prava redkost v slovenskih cerkvah
Pod lepim gotskim prezbiterijem se nahaja kripta, ki spominja na starokrščanske katakombe. V stenah kripe je vzidanih več nagrobnih spomenikov, izmed katerih izstopa velika kopija nagrobnika novomeškega prošta in prvega dunajskega škofa Jurija Slatkonje.
Slatkonja je najbolj poznan kot ustanovitelj zbora dunajskih dečkov, zanimivo pa je, da je svoj nagrobnik kar sam zasnoval. Kopijo Slatkonjevega nagrobnega spomenika (pokopan je v katedrali sv. Štefana na Dunaju) je Novemu mestu podarila dunajska nadškofija.
Oltarna slika sv. Nikolaja
Nad imenitno cerkveno arhitekturo bdi njen nebeški zavetnik sv. Nikolaj. Njegova slika, delo znamenitega italijanskega slikarja Tintoretta, že stoletja dviguje ugled novomeškega Kapitlja in je pravi ponos meščanov. Osrednje mesto slike zavzema podoba sv. Nikolaja, ki se mu na poti v nebo prikazuje Sveta Trojica.
Preberite še:
Skromni slovenski škof, za katerega je mati Terezija rekla, da je svetnik
Slika je prišla na glavni oltar cerkve po zaslugi novomeškega prošta iz 16. stoletja. Ta je za cerkev, ki je bila poškodovana v požaru, kupil nov glavni oltar in zanj od oglejskega patriarha pridobil to umetnino. Pri menjavah oltarnih nastavkov je Tintorettova slika doživela več nepopravljivih poškodb, v spodnjem delu naj bi bila celo odrezana.
Preberite še:
“Brez vere ne bi bila, kjer sem, niti to, kar sem”
Preberite še:
Igor Saksida – profesor, ki je postal raper
Preberite še:
Družina Turnšek iz Venezuele bo tudi zaradi vaše pomoči kmalu v Evropi
