Pred reformacijo oziroma tja do 16. stoletja je bila daleč najbogatejša evropska dežela Italija. Ta dežela, ki je svet obogatila tudi z renesanso in humanizem, je poleg tega tudi resnična domovina zgodnjega kapitalizma.
Trgovce iz Bergama vleče na Slovensko
Številni podjetni Italijani so v času zgodnjega kapitalizma iskali poslovno srečo tudi v tujih deželah in nekaj jih je pot zanesla v takratne slovenske dežele (Kranjska, Koroška in Štajerska), ki so bile v okviru Svetega rimskega cesarstva, znanega tudi kot nemško cesarstvo.
Preberite še:
To je samostan, v katerem je deloval sloviti slovenski pridigar
Zanimivost, na katero so postali pozorni tudi zgodovinarji, je, da so v slovenske dežele prihajali in se tukaj ustalili predvsem italijanski trgovci iz majhnega koščka severne Italije, in sicer iz pokrajine Bergamo, ki je dobila ime po istoimenskem mestu. Pokrajina Bergamo leži ob vznožju Alp, severno od Milana, v deželi Lombardija.
Poglejmo, kateri znani ljudje, ki so vtisnili močan pečat slovenski zgodovini, imajo tu korenine.
Preberite še:
Veliki Slovenec, ki vabi, naj bomo ponosni na svojo deželo, jezik in dediščino
Valvasorji
Sredi 16. stoletja je na Kranjsko iz bergamskega mesteca Telgate prišel Janez Krstnik Valvasor (Valvasor naj bi pomenilo mali plemič). Ta je kmalu obogatel s trgovino s kožami, majoliko in železom ter postal ljubljanski meščan. Umrl je brez otrok, zato so po njem dedovali njegovi sorodniki, med njimi tudi daljni sorodnik Hieronim Valvasor, ki je dobil grad Medija pri Izlakah.
Preberite še:
Kako so katoličani izumili kapitalizem
Vnuk Hieronoma Valvasorja je znani Janez Vajkard Valvasor (1641‒1693). Ta je leta 1672 kupil grad Bogenšperk in v njem uredil bakroreznico in tiskarno bakrorezov. Tu je nastala slovita Slava vojvodine Kranjske, ki je izšla leta 1689 v Nürnbergu.
Janezu Vajkardu Valvasorju je zaradi opisa Cerkniškega jezera uspel tudi preboj v angleške znanstvene kroge in je postal do zdaj prvi in edini član ugledne londonske Kraljeve družbe iz naših krajev. Poleg tega je bil tudi izumitelj – izumil je metodo tankostenskega ulivanja kipov, ki velja za prvi mednarodno priznani izum s Kranjskega.
Preberite še:
To je najbogatejši Slovenec vseh časov
Mosconi
Med dediči zgoraj omenjenega Janeza Krstnika Valvasorja so bili tudi pripadniki družine Moscon (tudi Mosconi, Muscan, Moškon, Mažgon …), katere korenine so tudi v mestecu Telgate. Pripadniki družine Moscon so se leta 1500 naselili kot trgovci v mestu Ptuj. Druga veja družine se je naselila v Ljubljani, kjer so bogateli s trgovino s kožuhovino, krznom in usnjem.
Preberite še:
To je bosonogi menih, ki je sprožil slovenski narodni preporod
Podobno kot Valvasorji so se tudi Mosconi poročali z domačimi plemkinjami (spletli so vezi tudi s Turjaškimi oziroma Auerspergi) in imeli v lasti več gradov, med drugim gradove Sevnica, Rajhenburg (Brestanica), Pišece in Ortnek.
Codelliji
Iz pokrajine Bergamo so se na Slovensko priselili tudi pripadniki družine Codelli. V prvi polovici 16. stoletja tako Codellije (daljne korenine rodu naj bi bile francoske) zasledimo na Goriškem. Ena od vej družine se je v 17. stoletju zasidrala tudi na Kranjskem.
Peter Anton Codelli, ki je bil tudi mecen slovitega pridigarja Janeza Svetokriškega, je na Koroškem obogatel z železarstvom in se v Ljubljani ukvarjal z veletrgovino. Bil je začetnik ljubljanske veje Codellijev in je leta 1700 kupil ljubljansko graščino Turn, današnji grad Kodeljevo.
Preberite še:
Slovenec, ki že več kot 50 let raziskuje ledenike Antarktike in Andov
Eden od potomcev te rodbine, iz vrst katere so prihajali tudi kranjski deželni glavarji in ljubljanski župani, je bil baron Anton Codelli (1875‒1954), ki poleg Janeza Puha velja za pionirja avtomobilizma na Slovenskem.
Baron Codelli je bil izumitelj na področju avtomobilizma in prvi, ki se je z avtomobilom (15. novembra 1898) popeljal po ljubljanskih ulicah. Bil je tudi prvi slovenski filmski producent, saj je v daljni Afriki denarno podprl snemanje filmov. Med letoma 1910 in 1915 je v nemški koloniji Togo sredi džungle tudi zgradil radiotelegrafsko postajo, s katero je prvi na svetu vzpostavil brezžično povezavo med Afriko in Evropo.
Zoisi
Na Bergamaškem, točneje v kraju Berbenno, je leta 1694 privekal na svet tudi Michelangelo Zois. Ta je kot trgovec prišel v Ljubljano in se zaposlil pri prej omenjenemu Petru Antonu Codelliju, rojaku iz domačega Berbenna.
Preberite še:
Kako je Slovenec razrešil ekonomsko skrivnost
Michelangelo Zois je postal veletrgovec, zemljiški gospod in fužinar ter eden od najbogatejših Kranjcev. V zakonu z njegovo drugo ženo, Slovenko Ivano Katarino Kappus, se mu je rodil sin Žiga Zois (1747‒1819). Baron Žiga Zois je še bolj povečal bogastvo svojega očeta in postal najbogatejši Kranjec.
Bil je vodja tako imenovanega Zoisovega krožka, katerega člani so bili med drugim Jernej Kopitar, Valentin Vodnik, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj in Anton Tomaž Linhart. Baron Žiga Zois je tako denarno podprl slovenski narodni preporod, ki je omogočil slovenski politični vzpon v 19. stoletju.
Glavni viri: spletna stran Slovenska biografija; spletna stran gradu Bogenšperk; spletni članek Moškoni – Jurijeva spletena domačinka; igrano-dokumentarni film Codelli
Preberite še:
Je v katoliških medijih še kaj Kristusa?
Preberite še:
“Z leti se znaš bolj postaviti zase in reči ne opravkom ter ljudem, ki samo jemljejo tvoj čas”
Preberite še:
Deček s cerebralno paralizo je ob svojem prvem svetem obhajilu prvič zakorakal
