Komunikacija je lupina, v kateri se nahajajo geste, besede, pogled, nastop in tudi globoka vsebina. Tisto, kar je resnično pomembno, pa je stik, ki ji daje tisto pravo kri, pravi Martin Lisec, logoterapevt, mediator in predavatelj ter ustanovitelj Inštituta Stopinje. Poleg terapij, ki jih izvaja, vodi tudi različna predavanja, izobraževanja in treninge.
Kako pomembna je komunikacija, se pogosto zavemo šele takrat, ko je ta slaba. Prav na področju komunikacije se ljudje zapletamo v nekakšne absurde. Pošiljamo si namreč veliko sporočil, nazadnje pa ugotovimo, da je vmes ogromno praznine.
Kako izboljšati oziroma vzpostaviti dobro komunikacijo, pa naj si bo to na delovnem mestu ali v družini? Katere so glavne napake, ki jih delamo na tem področju in kako jih odpraviti?
Danes imamo na voljo številna komunikacijska orodja. Se vam zdi, da zaradi tega komuniciramo bolje ali slabše kot nekoč?
Komunikacija je postala predvsem lažja in hitrejša. Danes imamo odprtih veliko več komunikacijskih kanalov kot nekoč, vprašanje pa je, ali je komunikacija boljša. Je hitrejša, ni pa tako kakovostna. Prav zaradi teh neskončnih možnosti je veliko bolj površna.
Preberite še:
“Kar se nam dogaja, je odsev tega, kar nosimo v sebi”
Komunikacija je najpomembnejša na dveh področjih – v službi in doma – kjer preživimo največ časa. Kaj opažate, da je glavna težava komunikacije na delovnem mestu?
Pri svojem delu se kot psihoterapevt logoterapevt srečujem predvsem s pojavom izgorelosti na delovnem mestu. K meni prihajajo ljudje zaradi izgorelosti in zaradi napetih odnosov v službi. Skratka zaradi odnosov, ki so pripeljali posameznike do točke, ko preprosto ne morejo več normalno delovati.
Glavni problem odnosov v službi se mi zdi po eni strani brezoseben odnos, po drugi strani pa je ogromno tudi obrekovanja. Prav tako številni nadrejeni nimajo človeškega odnosa oziroma razumevanja do zaposlenih.
Vidimo pa tudi to, da ni predvsem delo tisto, zaradi katerega je opravljanje neke službe težko, problem so vedno odnosi, ki se vzpostavijo na delovnem mestu.
Menim, da so v preteklem kriznem času podjetja posvečala bistveno premalo pozornosti kakovostni komunikaciji med zaposlenimi.
Preberite še:
Se v službi počutite kot vsiljivec? To je prav poseben sindrom
Preberite še:
Ob nedeljah zaprto: raje manj evrov v blagajni in zadovoljna ekipa
In verjetno to vpliva tudi na delovanje podjetja …
Seveda. Vemo namreč, da se učinek kakovostne komunikacije na koncu pozna tudi na finančnem učinku podjetij.
Kdo ima najpomembnejšo vlogo oziroma odgovornost pri vzpostavljanju ustrezne komunikacije v delovnem okolju? Kakšni so koraki, s katerimi bi se na tem področju lahko izboljšali?
V vsakem primeru je tu velika odgovornost nadrejenih, ki morajo skrbeti za kakovostno komunikacijo v odnosu do vseh zaposlenih, kot tudi med samimi zaposlenimi.
Pomembno je tudi, da nadrejeni problemov ne pometajo pod preprogo. Iti mimo stvari, ki jih opazijo, da niso dobre, iti mimo odnosov, ki se krhajo, je neodgovorno.
Pri tem je zelo pomembno vprašanje, kako se nadrejeni in zaposleni odzivajo na konfliktne situacije, do katerih pride. Ena od sestavnih elementov komunikacije je namreč tudi konflikt. In kakovost neke komunikacije se pogosto meri s kakovostjo reševanja konfliktov, do katerih pride. Odnosi so torej toliko kakovostni, kolikor kakovostno uspemo reševati konflikte.
Preberite še:
Kako se dobro prepirati? Obstajajo priporočila
Obstajajo kakšne smernice za pravilno ravnanje ob nekem konfliktu na delovnem mestu? Naj kaj moramo biti še posebej pozorni?
Prva napaka je, da spregledamo globino konflikta in da želimo stvari rešiti na hitro. Vzeti si moramo dovolj časa za reševanje konfliktov. Pomembno je torej, da na primer nadrejeni najde čas in prostor, da povabi udeleženca ali udeležence, da se lahko pogovorijo in da skupaj najdejo ustrezne rešitve. Prav tako morajo vsi dobiti priložnost, da spregovorijo o težavi.
Kadar pride do globokih konfliktov, je zelo jasno, da je treba nekaj spremeniti v ravnanju enega ali drugega. Morda je treba ponovno opredeliti opis delovnih nalog ali kaj podobnega.
Je pa vedno tako, da morata biti za pogovor vedno pripravljeni obe strani, saj lahko konflikte rešujemo samo v dialogu.
Preberite še:
Kako se bomo manj pritoževali in bolj vzljubili življenje
Kako pa vzpostaviti ali vzpostavljati komunikacijo v pisarni, kjer se zaposleni ne razumejo med seboj?
Taki primeri so zelo pogosti. Ljudje smo si namreč zelo različni. Nekdo lahko dela samo v tišini, drugemu je pomembno, da je prižgan radio.
Če prihaja do takšnih problemov, na primer v pisarni, kjer so štiri sodelavke, potem jih je treba povabiti, da se pogovorijo in določijo neka minimalna pravila. Tako bodo lahko vse “dihale”. To sicer pomeni tudi, da bo morala vsaka stopiti en korak nazaj, ampak na koncu bo vsaka zadovoljna, če bo vsaj delno upoštevana.
V službi nihče od nas ne zahteva, da smo prijatelji. Ni nujno, da smo prijatelji, nujno pa je, da smo dobri sodelavci. To pa lahko postanemo, če drug drugega upoštevamo.
In ko pridemo iz službe domov, smo pred novo preizkušnjo. Pogosto lahko slišimo, kako pomembna je komunikacija med zakoncema. Kako lahko zakonca ohranjata zdravo komunikacijo?
Danes res živimo pravi stampedo v službi in ko pridemo domov, se pogosto dogaja, da vso tisto napetost, frustracijo, ki se je nismo mogli znebiti v službi, “stresemo” na otroke ali na zakonca v različnih oblikah negativne komunikacije.
Kaj lahko zakonca glede tega naredita? Tehničnih navodil v slogu “vzemita si čas zase” je zelo veliko. Ključno pa je, da se partnerja vprašata: Ali sva ali nisva v stiku in kaj morava narediti za to, da bova ohranila stik?
Stik je v komunikaciji ključen. Še posebej v družini. Kdaj se starši najbolj bojijo za svoje otroke? Takrat, ko več ne vedo, kaj se z njimi dogaja. In kdaj do tega pride? Ko nismo več z njimi v stiku. Ravno tako velja za moža in ženo.
Stik je tisti, ki daje komunikaciji resnično kri. Stik je tisti, ki iz petih ljudi, ki živijo na istem naslovu, ustvari družino.
Preberite še:
4 nasveti, da se bo v zakonu vedno iskrilo
Preberite še:
Ali naj se ločim, ker v zakonu ne občutim ljubezni?
Kako lahko potem zakonca ohranjata ta stik?
To je eno od poglavij, o katerih bi se morali zakonci veliko pogovarjati. Stik namreč lahko ohranjamo na različne načine. Ne gre samo za to, da se pol ure pogovarjata. Nekateri potrebujejo na primer dvorjenje, na katerega pozabimo po letih zakona. Lahko je to skupna molitev, meditacija, lahko so to čisto drobne stvari znotraj gole vsakdanjosti, na primer ljubeče sporočilo.
Vprašajmo se, kako komuniciramo z dragocenimi ljudmi iz svojega življenja prek sodobnih sredstev komunikacije. Ali je v sporočilih stik ali so zgolj rutinske zadeve?
Komunikacija niso samo besede, komunikacija je nekaj, kar je neskončno živo, kar od nas vedno zahteva pozornost, osebno prebujenost. Zavedati se moramo, da dobrih odnosov in dobre komunikacije ne moremo imeti v zakupu oziroma na zalogi. Vsak dan je nov dan.
Napaka, ki jo pogosto delamo, je, da ko ljudje v življenju nekaj osvojimo, si potem mislimo, da držimo bika za roge. Kar pravi sveti Pavel v enem izmed svojih pisem, velja tudi za komunikacijo: Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade. Torej ne, kdor stoji, ampak kdor misli, da stoji!
Preberite še:
7 naukov uspešnega zakona kraljice Elizabete II. in princa Filipa
Kakšen pa bi bil vaš nasvet staršem, kako lahko ta stik ohranjajo z otroki ̶ sploh v najstniški dobi?
Vzgoja poteka prek različnih ravni komunikacije, besed, zgleda, stika, povezanosti. Ko so otroci majhni, nam ni težko ohranjati oziroma imeti kakovostnega stika z njimi. Takrat vemo, kaj moramo narediti zanj, da se kot oče in mama počutimo potrjenega v tej vlogi.
Problem se pojavi, ko začnejo otroci odraščati. Takrat začnemo čutiti, da izgubljamo stik z otrokom. Predvsem na podlagi lastne izkušnje sem glede tega ugotovil, da je naloga nas staršev, da se učimo od svojih otrok, kako biti dobri starši. Otroci nas učijo kakovostnega stika, za njegovo ohranjanje pa smo odgovorni predvsem starši.
Zelo blizu mi je misel Janeza Boska, ki pravi: Ljubite, kar ljubijo mladi, in mladi bodo vzljubili to, kar je vam pri srcu.
Zdi se mi zelo pomembno, da opazujemo svoje otroke in prepoznavamo tisto, kar jim je dragoceno, da poskušamo to spoštovati, ceniti in se jim tudi pridružiti. Približati se otrokom v tistem, kar imajo oni radi. Če boste skupaj počeli kakšno stvar, ki je otroku ljuba, bo to neskončno dragocen čas za ohranjanje stika.
Otroci bodo tako lahko ocenili, da smo vredni zaupanja, in vzpostavljanje tega je prav tako naloga staršev. Otroke je treba gledati, jih poslušati in se od njih učiti.
Preberite še:
Jakov Fak nam sporoča: Mogoče je!
Preberite še:
Nenavadna pravila, ki jih mora spoštovati vojvodinja Kate
Preberite še:
Kaj storiti, da starši ne bodo hodili na fakulteto na govorilne ure otrok?
