Oče in sin imata posebno strast: 54-letni Michele in njegov 14-letni sin Michelangelo ob nedeljah in praznikih s svojim petjem v firenški stolnici bogatita mašne obrede. “Gregorijanski koral je zagotovo glasbena zvrst, ki je najbolj skladna z že uglasbenimi obredi. Melodije svetih besedil so naši očetje modulirali z neskončno modrostjo; zato so najboljše sredstvo za posredovanje Besede,” trdi Michele.
Skupna strast
Michele je prvič slišal gregorijanski koral v minoritskem samostanu v svojem rodnem kraju v gričevnati Toskani, od koder ga je pot med drugim vodila celo na Papeški inštitut za sakralno glasbo v Rimu. Je skladatelj in avtor številnih del.
Pred sedmimi leti so v firenški katedrali, kjer dela kot dirigent, znova uvedli deški zbor, ki se mu je pridružil tudi njegov tedaj sedemletni sin Michelangelo. Nad gregorijanskim koralom navdušeni najstnik s predanostjo sledi očetovim stopinjam. Petje ni zgolj njun skupen hobi; je njuna strast.
“Zgodovina gregorijanskega korala je povezana z zgodovino Cerkve in kljub tisočletni tradiciji je še vedno zelo aktualen,” poudarja Michelangelo. “Ta strast, ki jo delim z očetom, naju vsekakor zelo združuje.”
Ponavadi vadita v glasbeni kapeli, pa tudi doma, kjer imata več klavirjev in harmonijev.
“Zelo sem vesel,” dodaja Michele. “Ne gre le za veselje zaradi tega, ker sin želi hoditi po očetovih stopinjah, ampak tudi za veselje, da je Michelangelo spoznal velik pomen gregorijanskega korala. Spoznal je, da je gregorijanski koral osnova vse evropske, če ne svetovne glasbene kulture.”
Njuna vez prek petja se je še toliko bolj utrdila v času pandemije koronavirusa, ko je bil Michele prisiljen peti brez zborovske spremljave. Tedaj je Michelangelo postal očetov glavni pomočnik.
Velika odgovornost
Oba vidita gregorijansko petje kot pomemben del njunega življenja. Nanj gledata z velikim občutkom odgovornosti, saj razumeta, da je njuno petje pri mašah sredstvo za bolj doživeto bogoslužje in boljše posredovanje evangeljskega sporočila.
