Aleteia logoAleteia logoAleteia
Ned, 16. junija |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

“Sin mi vsakokrat znova pokaže, kako biti boljša oseba in kakšno moč imam kot moški in oče”

ziga-zaplotnik-5-e1689846400662.jpg

Fotografija je last Žige Zaplotnika

Lojze Grčman - objavljeno 21/07/23

"Večinoma mislimo, kako dobro znamo govoriti in kaj vse pametnega znamo povedati. A dvoje ušes in ena usta imamo z razlogom." V Moških skrivnostih gostuje Žiga Zaplotnik

Žigove napake so bile dovolj poučne, da je v življenju posegel po spremembah v odnosih, sporazumevanju, pozornosti, prioritetah. Ugotovil je, da ga vzorci iz otroštva hromijo, in jih začel milimeter za milimetrom spreminjati. Ni zahtevalo malo truda, a zdaj živi polnejše. Kako, pa vam razkriva v rubriki Moške skrivnosti.

Služba, sin, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Kot nekdanji športnik sem še vedno precej aktiven – rad sem v hribih, tečem, kolesarim, smučam in jadram. To mi pomaga pri regulaciji negativnih občutkov in v stresnih situacijah, hkrati pa dobim energijo za delo naprej. Že leta se vsako jutro tudi prham z mrzlo vodo.

Za klene fante in gospode

Moške skrivnosti smo na Aleteii poimenovali rubriko za klene fante in gospode. Objavljamo jo vsak drugi petek. Tule najdete vse epizode.

O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Mogoče najbolj tega, da se zavedam, da nisem popoln, da vsega ne znam sam in si poiščem pomoč, če bi se rad kje izboljšal, npr. imam finančno svetovalko, imel sem poslovnega coacha, hodil sem na psihoterapijo, učil sem se vzgoje brez nasilja.

Očetovstvo me izpolnjuje, ker …
… mi sin vsakič znova pokaže, kako biti boljša oseba in kakšno moč imam kot moški in oče.

Pravite, da vas sin uči, kako biti moški. Kakšne “pedagoške metode” uporablja? Lahko ponudite kak primer?
S sinom (star je osem let) sem spoznal, da so bile moje vzgojne metode v osnovi zelo podobne agresivnim metodam (fizično in psihično) iz mojega otroštva. To je bilo zame edino poznano. Zavestne spremembe sem začel dobro leto po njegovem rojstvu. Ugotovil sem, kako pomembna so moja dejanja in veliko manj izrečene besede. Skozi zavedanje v stresnih situacijah, ko bi včasih odreagiral z udarcem, kričanjem ali kakšno drugo agresijo, se ustavim, zadiham in izberem mirnejši način.

Zdaj se veliko pogovarjava in predvsem skozi njegove izražene občutke se učim. Tako mi je nedavno povedal, da mu ni prijetno, ker se, kadar sva skupaj, veliko pogovarjam po telefonu. In po tem sem najin skupni čas omejil le na res nujne klice.

ziga-zaplotnik-2.jpg

Omenjate, da ste bili nekoč prepričani, da veliko denarja reši vse težave. Katera lekcija vas je prepričala o nasprotnem?
To izhaja iz mojega otroštva. Za večino prepirov v družini je bil posredno ali neposredno vzrok denar, čeprav smo imeli vse za normalno življenje. Iz tega je prišla ugotovitev: ko je dovolj denarja, se težave končajo. Ko sem imel enkrat toliko denarja, da sem si mislil, da bom pomirjen, se to niti slučajno ni zgodilo. Prišel je strah, kaj naj napravim s tem denarjem, kaj če ga izgubim, kaj je varna naložba. Nato so prišli izzivi v odnosih, razhod in kup novih težav.

Ugotovil sem, da težave nikoli ne izginejo. Ne morem se jim izogniti. Tudi z denarjem ne. Kar pa lahko naredim, je moj odnos do njih. Ugotovil sem, da je moško, da se pogumno soočim z različnimi situacijami. Da si upam, zmorem, grem v akcijo in tako nudim varnost tudi ženski.

Podobno vprašanje naj vam zastavim tudi o vašem nekdanjem prepričanju, da varnost pri ženski prinašajo mišice, agresija in glasnost. Kdaj se je strla ta teza?
En del je prispevala agresija v mladosti, hkrati pa sem svoje travme “zdravil” s športom – 13 let sem igral rokomet. Tako sem dobil predstavo, da je za žensko varno imeti mišice, kdaj znoreti, se razjeziti, koga kdaj fizično prijeti, udariti, oditi. Potem sem ugotovil, da je bila agresija doma dejansko posledica strahu mojih staršev. Jaz sem seveda oboje prevzel. In mišice so uspešno zakrivale vse to.

Sprememba je prišla počasi. Spomnim se, ko sva se s punco pogovarjala in sem jo poslušal. Zastavil sem ji nekaj vprašanj, večinoma pa je govorila ona. Ko je povedala vse, kar je želela, mi je rekla, da se ob meni res počuti varno. Ker sem ji prisluhnil. Brez mišic, brez glasnosti, brez agresije. In jaz najprej sploh nisem verjel temu, ker je bil ta koncept zame nekaj povsem novega. Tako se je začelo še hitreje rušiti to prepričanje.

Žiga Zaplotnik v prostem času:

Kako se znajdete v službi, v agenciji (izobraževalno podjetje) Dober stik, v družbi samih sodelavk? Kralj ali obstranec, ki ne pride do besede?
Sodelavke so včasih res kar zahtevne. Hehe. Vodenje delavnic pa je tudi neprestano delo na sebi, ker vsak dan spoznam 12 novih ljudi, s katerimi se “moram” razumeti, jih voditi, pripeljati do novega znanja. Vmes so zahtevni udeleženci in moram biti pripravljen, da vse to obvladujem.

V času našega delovanja sem spoznal, kako pomembno je znati poslušati in biti tiho. V nekem konfliktu je samo tišina pomirila celoten šum, drugič je bilo potrebno postaviti jasne meje. Včasih je res preveč besed in meje vrnejo jasnost in strukturo. Pomembno je tudi ostati, ker odide lahko vsak in to je še najlažje.

Veliko se ukvarjate s komunikacijo in razmišljate o njej. Je pomanjkljiva komunikacija v družbi tudi eden botrov ostre razklanosti na Slovenskem? Kateri koraki vodijo k drugačnemu, boljšemu stanju?
Komunikacijo pogosto narobe interpretiramo. Večinoma namreč pri tem mislimo, kako dobro znamo govoriti in kaj vse pametnega znamo povedati. A dvoje ušes in ena usta imamo z razlogom – poslušanje je še vedno največja umetnost v komunikaciji. Pravijo, da se dve leti učimo govoriti in potem … celo življenje poslušati. 😊

Več poslušanja ustvarja intimo, zbližuje, povezuje, tako se v odnosih počutimo bolj sprejeti.

Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Zadnja leta se pozimi navdušujem nad turnim smučanjem. V gorah na snegu res pozabim na vse, kar se dogaja v dolini, vedno je okoli narava, premigam se, kdaj grem sam, kdaj z družbo in to je moja meditacija.

Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Prva stvar je zavedanje, kakšno moč imamo ljudje. Kakšno moč imamo z zgledom do vseh ljudi okoli sebe. Da smo do drugih ljudi res taki, kot si želimo, da bi bili drugi do nas. Izjemno moč imamo kot starši.

Če dam primer še iz časov, ko sem delal v trgovski panogi. Prodajalec v trgovini ima na prvi pogled precej nepomembno funkcijo, razen tega, da dela z denarjem in izdaja račune. Pa vendar … V večji trgovini ima lahko prodajalec na dan stik z več sto osebami. In zdaj si predstavljajte, kakšno moč ima ta prodajalec, če s svojo dobro voljo in energijo polepša dan vsem tem strankam.

In teh več sto strank dobro energijo prenese naprej na svojo družino in prijatelje isti dan in tako lahko hitro pridemo do zaključka, da je poklic prodajalca dejansko izredno vpliven. In niti slučajno ni edini tak. Kakšno moč imamo ljudje.

ziga-zaplotnik-8.JPG

Manjka tudi zdravega odnosa med moškim in žensko. Tako enim kot drugim manjka zdravih zgledov. Moški se ukvarjamo s svojo agresijo ali pasivnostjo, ki smo jo dobili od očetov, ženske pa z zgledom močnih, kritičnih in hkrati ambicioznih mam. Res malo je spoštljivih in ljubečih odnosov, ki ostanejo. Raje si ne predstavljam, kam nas bo tak način delovanja pripeljal čez 20 let. Vse to je namreč delo proti naši naravi, ki pa je ne moremo spremeniti.

Primanjkuje pa tudi spoštovanja med ljudmi. Danes je cenjeno predvsem, kakšen avto vozim, na kakšnem položaju sem, koliko denarja imam. A če res pogledamo, smo vsi enaki. In vsak od nas ima svojo posebno življenjsko zgodbo.

Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Na dolgi rok mi je zagotovo najbolj dal misliti razhod z mamo mojega sina. Če sem želel kaj spremeniti, sem se moral prej ali slej soočiti sam s sabo. Ugotovil sem, da sem za vse, kar se mi dogaja v življenju, odgovoren sam in da z izgovori le prelagam odgovornost za svoje življenje na druge in dajem drugim tudi moč.

Zato sem ubral drugo pot. Začel sem psihoterapijo in spreminjanje družinskih vzorcev, bral sem knjige na temo osebne rasti, vključil sem se v moško skupino in se v večji meri začel zavedati, kaj sprožijo v meni različne situacije: da me je kdaj strah, da mi je težko, da mi ni treba biti popoln, da sem OK.

S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Najbolje se napolnim, kadar sem s kom v tišini (na kavču, v hribih, ob morju) in mi ni treba nič početi za to, da mi je lepo. Lahko s punco, s sinom, s prijatelji. Sprosti me tudi delo z rokami.

Tags:
Moške skrivnosti
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.