Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.je, na vprašanje, česa na tem svetu najbolj manjka, odgovarja trikrat enako: zdrave pameti. Koga bi najraje intervjuval, kdaj se odklopi od telefona in katera pohvala ga je še posebej pobožala, pa odgovarja v 21. epizodi Moških skrivnosti.
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Zadnjih nekaj let približno tako kot slovenski smučarji med slalomskimi količki – slabo, a z občasnimi prebliski in večnimi obeti, da bo jutri bolje.
Kako razvajate svojo ženo?
Odkar smo se pred petimi leti lotili projekta Domovina.je, predvsem premalo. Žena se mora zadovoljiti z izkazovanjem (za moj značaj netipičnih) sprotnih nežnosti, priboljški, kupljenimi samo zanjo, in namenskimi skupnimi petkovimi večeri, ko bi se ona dolgo v noč pogovarjala, jaz pa bi po celotedenski komunikacijski zasičenosti neredko najraje preklopil v “passive mode”.
Preberite še:
Od reševalca življenj do reševalca duš in še česa
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Če izhajam iz patriarhata, sem v prvih letih zakona nase prevzel kar nekaj gospodinjskih opravil, recimo skrb za posesano hišo. Potem pa sem ji kupil robotski sesalnik 😊.
Spletni medij, še posebej z majhno ekipo, zahteva ogromno posvečenosti. Kdaj ugasnete telefon, izklopite splet? Samoiniciativno ali po naročilu? 😉
Naj se sliši čudno za moj poklic, ampak od nekdaj nisem maral telefonov in še vedno jih ne, vsej njihovi bolj ali manj uporabni pameti ter dejstvu, da so nepogrešljivi del uredniškega posla navkljub. Vseeno sem pogosto najbolj srečen, ko ne zvoni in ne vibrira ter na telefonu nimam neodgovorjenih klicev. A je to zelo poredko.
Če se ravno ne podira svet, želim svoj dnevni mir med 15.00 in 16:30 ter ob nedeljah do večera, ko se začne nov delovni teden. Koledarsko gledano pa, kolikor je mogoče, od 18. decembra do 2. januarja ter petnajst dni ob koncu junija ter začetku julija. Na dopustu sem od telefona in spleta dejansko povsem odklopljen.
Preberite še:
“Na Štajerskem je vse bolj ‘na izi’, proti zahodu je bolj napeto”
Lahko z nami delite tri najlepše dogodke, odzive, doživljaje z novinarsko-uredniške poti? In po drugi strani tudi kako grenko izkušnjo.
Prvi ob objavi viralnega komentarja z naslovom Je suis Norma Korošec, pljuvalnik za strpne, napredne in odprte ljudi nekaj dni pred referendumom o Zakonu o zakonski zvezi, ker sem prvič na lastni izkušnji dobil potrditev, da lahko z majhnim medijem in z minimalnimi vložki vplivamo na velike stvari.
Drugi s podobnim občutkom ob objavi zapisa specializanta infektologije Federica Potočnika Kako sem gledal, videl in občutil oddajo Tarča o “seznamih smrti”, iz podobnih razlogov kot pri Je suis Norma. Federicov zapis je razgalil umazano politikantstvo na račun požrtvovalnih ljudi iz prvih bojnih vrst boja proti koronavirusu v domovih za ostarele in to temo umaknil iz javnosti.
Tukaj sem se res počutil, da smo skupaj naredili nekaj velikega, dobrega. In tretjič, po srcu me je pobožala pohvala “z druge nazorske strani” – od nekdanje ministrice za obrambo iz vrst Socialnih demokratov, sicer tudi moje profesorice z obramboslovja Ljubice Jelušič, ki mi je prek našega novinarja poslala čestitke in izrazila ponos ob mojih komentarjih političnih razmerij na TV.
Ob priznanju od nekoga, ki ga globoko spoštuješ, je to tudi dokaz (ne edini), da se ljudje širokih obzorij kljub svetovnonazorskim razlikam lahko medsebojno razumemo, pogovarjamo in spoštujemo. Tega zavedanja je v Sloveniji absolutno premalo. Negativne izkušnje pa – nedvomno se jih je v teh letih nabralo precej, a si praviloma ne pustim, da me dalj časa obremenjujejo, zato jih hitro pozabim. In tudi zdajle se ne spomnim kakšne omembe vredne.
Preberite še:
Mož in oče mehkega srca ter nalezljivega nasmeha razkriva, pri čem ga žena najbolj pohvali
S katero slovensko in tujo osebnostjo bi si še posebej želeli napraviti intervju? S čim sta na vas napravili vtis in kaj bi ju vprašali?
V najstniških letih sem imel na steni plakat časopisa Sportskenovosti, na katerem sta veliki Slovenec in veliki Hrvat, Rok in Dražen Petrović, držala globus, spodaj pa je pisalo: “Kvaliteta je uvjek u modi” (Kakovost je vedno v modi).
Bila sta vzornika moje mladosti in oba sta na tragičen način prekmalu končala tuzemeljsko življenje. Zato ju žal ne bom mogel nikoli intervjuvati za Domovino in prvega povprašati, kaj za vraga je šlo po Križaju, Petroviću, Koširju in Rifletu narobe v slovenskem moškem alpskem smučanju, drugega pa, kako je biti prvi evropski košarkar z naslovom najkoristnejšega igralca finala košarkarske lige NBA. 😊 No, malo bolj resno, oba bi vprašal, kako v vrhunskem športu in vsem, kar ga spremlja, ostati prizemljen, skromen in osredotočen na tisto, kar v življenju resnično šteje.
Preberite še:
“Neizmerno srečo imam, da sem plačan za stvar, ki jo počnem najraje na svetu”
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Nekateri so sezonski, redki stalni, vsi pa zmerni in nobeden ekstremen v smislu, da bi okupiral (pre)velik del mojega življenja. Spomladi se vzpenjam po okoliških gričih z “učenimi” podkasti v ušesih, poleti otroke rad vodim na pohode v neznano in ribarim v izbrani družbi, jeseni pohajkujem po gozdovih za golobicami in ajdovimi gobani, pozimi pa se z otroki preganjam po zasneženih klančinah in igram hokej na zamrznjenem ribniku, kadar nas za to veselje ne prikrajša globalno segrevanje.
Čez vse leto pa prebiram knjige pametnejših avtorjev od sebe ter v bolj ali manj zasebnem ambientu brenkam na kitaro (oboje sicer preredko). In če skušam še odgovoriti, zakaj – najbrž zaradi želje po miru in umirjenosti na eni strani in občasnih adrenalinskih injekcijah na drugi.
Očetovstvo me izpolnjuje, ker …?
Je to največji izziv in misija mojega življenja.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Zdrave pameti, zdrave pameti in zdrave pameti.
Preberite še:
Ali je Pfizerjevo cepivo varno in etično?
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Razplet moje avanture iz javnega v privatni sektor, skoka v bazen zgolj z zaupanjem in vero, da je v njem dovolj vode. Ko sem na Štefanovo in Igorjevo povabilo pristopil k projektu brez resnih finančnih obetov, a na zdravi podlagi dobrih namenov, vsesplošnega entuziazma, koncentrirane ustvarjalnosti in z zaupanjem v Božjo besedo: “Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili …” pustil dobro službo v javnem sektorju, v kakršni večina ljudi prevedri vso delovno dobo, in se z vso zagnanostjo lotil projekta Domovine.
Z vsakim letom po tej odločitvi se v meni krepi spoznanje, da je v življenju, seveda ob temeljitem razmisleku, preprosto treba zaupati notranjemu glasu, védenju, kaj je tista prava odločitev, in ne iskati izgovorov, ne glede na to, koliko tvegana in nespametna se komu ta zdi. To spoznanje želim prenesti tudi svojim otrokom.
Preberite še:
Imate slabo vest, ker ste bližnjega okužili s covidom 19?
Katera spoznanja prinaša covid, vam osebno in družbi?
Verjetno sem nekoliko pod vtisom aktualne situacije, a koronavirusna kriza prinaša spoznanje več, da je zahodna civilizacija na prelomnici, ki lahko vodi v njen zaton. In sicer, če bo prevladal pristop, ki zavestno ruva lastne korenine, ki ruši osnovne gradnike trdnega sobivanja, kot je zdrav odnos do avtoritet, družbenih razmerij in pravil ter prizadevanj za skupno dobro, če bo prevladala civilizacija kot (z)družba individuumov, ki hlastajo za pravicami in zanemarjajo dolžnosti, brez zavedanja, da nisem jaz ideal, središče vesolja, je to pot v samodestrukcijo.
Če pa bomo po drugi strani vendarle raje na piedestal naših vrednot ter seveda ključnih družbenih položajev postavili prizadevne, požrtvovalne, uravnovešene, nesebične ljudi, ki delujejo v korist širše skupnosti in jih takšne krize prav tako naplavijo na površje, pa je prihodnost seveda svetlejša. Takšnih trenutno največ prepoznamo v vrstah zdravstvenih delavcev, manj, kot bi si verjetno želeli, pa v politiki in nekaterih drugih družbenih podsistemih.
Preberite še:
7 tipov moških, brez katerih ženske ne moremo
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Enkrat letno pred vstopom v vsakoletno “vročo politično jesen” na duhovnih vajah v Logarski dolini. Vmes pa z vsakodnevnim prebiranjem Svetega pisma.
Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?
Da se po letih neprestanega garanja vse bolj razbremenjujem prekomernih obveznosti in dolžnosti pri ustvarjanju naših medijev ter vse več bremena delim z nadarjenimi in zagnanimi sodelavci, kar mi zadnje leto ali dve tudi počasi uspeva. Vse to bo, prepričan sem, imelo absolutne pozitivne posledice na zakonske in družinske želje ter cilje za prihodnost. 😊
Preberite še:
Drevesa in njihov pomen v Svetem pismu
Preberite še:
“Moj mož je bil odvisnik, živel je na ulici. Potem je našel mir, veselje in družino”
Preberite še:
“Največ, kar lahko podarimo otroku, so čas, igra in pogovor”
