Aleteia logoAleteia logoAleteia
Sob, 25. maja |
Aleteia logo
Blogi
separateurCreated with Sketch.

Stavek, zaradi katerega lažje resnično ljubim svoje otroke

mom, baby, child, toddler, family

Yuganov Konstantin | Shutterstock

Cecilia Pigg - objavljeno 03/03/23

Poskušam se opominjati, da so moji otroci ljudje, ne projekti. To počnem na več načinov

Naredila sem seznam težav, za katere bi morala poiskati rešitve. Nekatere stvari so me motile, zato sem opravila nekaj raziskav in pripravila izbor preverjenih strategij vrstnikov. Zbrala sem nekaj potrebščin, z zavedanjem, kakšne rezultate želim doseči. Glavni cilj sem razdelila na manjše vsakdanje naloge in bila sem prepričana, da bodo trije tedni dovolj – vendar sem kljub temu dodala še teden dni, za rezervo. Ob koncu dneva sem v mislih pregledala vse težave, ki so se pojavile, in določila načine, kako jih odpraviti.

Žal to ni bil nov projekt, ki sem se ga lotila v službi: ne, na ta način sem se lotila vzgoje svojih otrok!

Opazila sem, da se pogosto znajdem v rutini, ko na svoje otroke gledam kot na projekte, ki jih je treba rešiti, in ne kot na ljudi, ki naj bi jih ljubila. In v tem je težava. Seveda ni nič narobe, če imamo cilje za svoje otroke. Toda namesto da bi videla njihovo individualnost in v njih uživala, sem zaznavala njihovo odstopanje od svojih načrtovanih rezultatov zanje in njihovo nezmožnost, da bi “vztrajali pri mojem programu”.

Moj program je vključeval odpravljanje njihovih vedenjskih težav, pa tudi življenje v razmeroma urejenem in umirjenem okolju ter skrb za lastne odnose, prostovoljno delo in druge obveznosti. Pravzaprav sem ugotovila, kako je moja osredinjenost na njihovo vedenje le način, da imam občutek, kako se z njimi povezujem in kako dobro jih vzgajam – toda to od mene ne zahteva, da bi jim kadarkoli čez dan posvetila vso svojo pozornost ali čas. Trenutke z njimi preživljam polovičarsko in raztreseno, da lahko napol opravim vse druge obveznosti s svojega seznama.

Vse to me je močno pretreslo, ko sem se nekega večera lotila izpraševanja vesti. Ugotovila sem, da sem zelo osredinjena na to, kako mi ne uspe na pravi način ljubiti prijateljev in neznancev, pri čemer sem se izrecno spraševala, zakaj v teh ljudeh ne zmorem videti in ljubiti Jezusa. Ko pa je šlo za to, na kakšen način ljubim svojo družino, sem vprašanje “Ali v njih vidim Jezusa?” preprosto spregledala. Seveda ga in morda jih ne ljubim na pravi način, toda saj niso tako zelo pomembni – njih vendar vidim vsak dan.

In potem me je prešinilo. Če moram videti Jezusa v naključnem neznancu v trgovini, potem ga moram zagotovo videti tudi v svojem možu in otrocih – še posebej zato, ker jih vidim vsak dan!

Sveta nebesa, kako sem lahko to spregledala?

Možnost imam, da te ljudi ljubim na resnično pravi način. In vsak dan in vsako uro dobim priložnost, da se v svoji ljubezni do njih še poboljšam. En sam stavek, “Ali v njih vidiš Jezusa?”, mi je odtlej za vedno ostal v spominu.

Zbrala sem nasvete drugih ljudi o drobnih oprijemljivih načinih, kako naj se razveselim svojih otrok, kako naj uživam v njihovi edinstvenosti in jim pomagam, da se bodo počutili priznane in ljubljene. Ko poskušam izvajati nekatere ali kar vse izmed teh nasvetov v različnih trenutkih, mi to pomaga, da ne pozabim: “Ti si oseba in ne projekt,” ko jih resnično ljubim in v njih vidim Jezusa.

Z vami želim deliti, kaj počnem, če se starševstva tudi vi lotevate na ta način.

1Z veseljem jih pozdravim

Z vzkliki, kot so recimo: “Dobro jutro! Kako lepo te je videti!”

2Z njimi namensko preživim 10 neprekinjenih minut

Skupaj se lotimo kakšnega projekta in se pri tem pogovarjamo ali pa skupaj beremo ter med branjem razpravljamo o zgodbah ali ilustracijah.

3Še posebej, ko so majhni …

Z njimi počnem stvari, v katerih resnično uživam. Zavestno se odločim, da z njimi ne počnem stvari, ki mi niso pri srcu.

4Vsaj enkrat na dan jih pohvalim za določeno dejanje

Zelo preprosto je kritizirati ali popravljati, zato se resnično potrudim, da jim vsak dan izrečem nekaj pohvalnega.

5Njihova imena kličem/izgovarjam z veseljem, ne z razočaranjem

Otroka ne pokličem po imenu samo takrat, ko ga grajam, temveč se potrudim, da njegovo ime z ljubeznijo uporabljam skozi ves dan.

6Vsak dan končam pozitivno

Vsakokrat poskrbim, da se dan lepo konča s prijetnim (in prijetno izpeljanim) obredom pred spanjem.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Tags:
materinstvovzgoja
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.