Za ogled fotogalerije kliknite tukaj.
Fotograf STA Tamino Petelinšek je od 3. do 11. marca na poljsko-ukrajinski meji in v Lvovu dokumentiral življenje beguncev in razdeljevanje pomoči humanitarne organizacije Knights of Columbus. Vtise je delil v intervjuju za spletni portal druzina.si.
Kar je videl na lastne oči, ga je tako ganilo, da se je dejavno vključil v zbiranje pomoči ukrajinskim beguncem.
Pomembna je informacija, da pomoč v celoti pride v prave roke
The Knights of Columbus delujejo predvsem v ZDA in so v osnovi katoliška zavarovalnica, ki je že od nekdaj znana po svojem humanitarnem geslu Vse zastonj, vsi dobrodošli. Osnova delovanja je podpora kristjanu v vsaki stiski.
Vitezi so svoje delovanje v preteklosti razširili na Poljsko in v Ukrajino. Za potrebe Ukrajine so donatorji v sodelovanju s Katoliško in Grškokatoliško cerkvijo doslej zbrali 5.400.000 ameriških dolarjev (4.914.000 evrov).
“V tej vrednosti se na Poljskem nabavi potrebno hrano, medicinske pripomočke, zdravila. Materialno pomoč nato prostovoljci pakirajo in odvažajo v begunske centre ob meji, ki jih vodi The Knights of Columbus. Večina pomoči pa gre naravnost v Lvov, v bogoslovno semenišče. To je prirejeno v begunski center kot iztočnica za pot na Poljsko.”
Tamina so prosili, naj posname pot pomoči, ki jo darovalec prinese v zbirni center, in kako ta odpotuje do končnega uporabnika.
Preberite celoten intervju
Darovanega materiala je za nekaj vlačilcev
Tamino je obiskal župniji v Krakovu in Radomu, kjer so se lokalni vitezi dobro pripravili, saj je darovanega materiala za nekaj vlačilcev. Da pakiranje poteka sistematično, se srečujejo po večerni maši.
“Maši je v nedeljo sprva sledila procesija po mestu do križa v parku, kjer so na kolenih molili rožni venec.” Po molitvi so pakirali vse do polnoči.
“Med pakiranjem sta se začutili prijateljska vez in zagnanost. A vendar je bila v zraku zaskrbljenost in občutek nemoči ob morebitnem napadu na Poljsko. Tam so še močno vkoreninjeni spomini na drugo svetovno vojno in na čas, ki ji je sledil.”
Podal se je tudi čez mejo v Lvov
Tamino se je skupaj s snemalcem Marcinom Jonczykom odločil, da bosta za en dan obiskala Lvov, tam naredila nekaj posnetkov, kakšen intervju in se podala nazaj prek meje. Zaradi logistike sta v Lvovu ostala tri dni, saj so pripadniki teritorialne obrambe natančno kontrolirali vstope in izstope.
“Pravzaprav gre za običajne ljudi, kljub dobri oborožitvi prestrašenih obrazov, ki preverjajo dokumente v stalni pripravljenosti, da odstranijo diverzante, ki so že delovali na tem območju in so jih nekaj že zajeli. Diverzante imenujejo teroriste v civilu, ki bi lahko nastavili eksploziv ali pa plačali nekega reveža, da nekaj nekam nastavi.”
Ganljiva izkušnja bratstva
“Priznam sam pri sebi, da sem prvič izkusil slovanstvo kot bratstvo. V Ukrajini sem naletel na čisto slovenske obraze, z enakim pogledom na življenje in podobno govorico. Ko sem vklopil svoje poznavanje hrvaščine, sem razumel skoraj vse. Mnoge zgodbe in pripovedi. Mladi pa govorijo tudi angleško.”
“V semenišču, kjer so bogoslovci odstopili svoje sobe begunskim družinam, sem nekega popoldneva v kapeli naletel na starejšega gospoda. V njem sem videl svojega pokojnega tasta, enako oblečenega, enako milega in pobožnega. V svoji govorici mi je dejal, da si za Putina ne želi smrti, temveč le miru. Prosil me je, naj v ta namen z njim molim očenaš v slovenskem jeziku. In sva molila kot brata. Na glas.”
Odločil se je, da bo tudi sam dejavno pomagal
Odločil se je, da bo tudi sam pomagal iskati kratkotrajne ali trajne nastanitve za begunske družine, saj bo teh možnosti na Poljskem in Slovaškem kmalu zmanjkalo. Vsem tem ljudem pa bo potrebno najti tudi zaposlitev, še posebno za najranljivejše, ki nimajo svojih avtomobilov in prihrankov.
Tamino opozarja, da bi morala država še bolj bdeti nad možnimi zlorabami, prisilno prostitucijo. “Posebno ko ob meji zmanjka organiziranih prevozov, se pojavijo posamezniki, ki obljubljajo brezplačne prevoze tudi v zelo oddaljene države. Nekateri vozniki so registrirani, mnogi pa ne.”
Veliko nevarnost predstavlja tudi albanska mafija, ki ima monopol nad trgovino z belim blagom ima tu precej lahek dostop do žrtev, saj se prek meje odpravijo praviloma družine brez moških do 60 let, ki bi jih lahko varovali.
Vsi lahko pomagamo. Kakšna naj bo pomoč?
“Pomagati Ukrajini ne pomeni znebiti se starih cunj ali opreme s pretečenim rokom. Podari tisto, česar bi bil sam vesel. Najbolj pa prosijo za sanitetni material za oskrbo ran. Povoji, veliki obliži, razkužila, jodove mrežice.”
Tudi v Slovenijo vsakodnevno že prihajajo družine beguncev, ki potrebujejo takojšnjo, čeprav kratkoročno namestitev. “Dovolj je soba z ležišči s souporabo sanitarij in kuhinje.” Kdor bi bil pripravljen pomagati na tak način, naj se obrne na župnika ali župnijsko Karitas, lahko tudi na občino.
“Ob tem prosim, da smo do Ukrajincev uvidevni, da jim zagotovimo mir in čim bolj samostojno življenje. Želja po pomoči naj ne bo zaradi všečnosti na našem Instagramu, temveč zaradi dejanske ogroženosti in življenjske potrebe družin v stiski.”
