Mladi v Franciji so se lotili novega projekta, ki vključuje obujanje starodavnega, stoletja starega krščanskega izročila. Ekipe mladih, tako katoličanov kot nekatoličanov, posvečajo svoj čas in energijo obnavljanju stotin starodavnih dotrajanih križev in razpel, ki so nekoč pričevali o trdni veri francoskega naroda.
Za ogled fotogalerije kliknite tukaj
Projekt, ki je zrasel iz vere
Projekt SOS Calvaires se je začel kot manjši podvig na jugozahodu Francije, zdaj pa se je razširil že po vsej državi. Danes šteje več kot 800 članov v okoli 25 območnih skupinah, prostovoljci pa si neutrudno prizadevajo, da bi obnovili lepoto francoskega podeželja.
V starodavnih časih so križi in razpela označevali vhode v vasi. Postavljeni so bili pred mnogimi stoletji na podeželskih razpotjih kot označevalci poti, obenem pa so nakazovali navzočnost svetih krajev. Z leti so se križi porušili, poškodovani so bili zaradi onesnaženja, številni so bili celo namerno uničeni.
Julien Le Page se je projektu obnove obcestnih križev pridružil leta 2020, ob izbruhu epidemije koronavirusne bolezni.
“Prestar sem bil, da bi postal skavt, iskal pa sem način, kako bi lahko izpričeval svojo vero. Moj svak, tesar, me je povabil, da sem sodeloval pri postavitvi križa v svoji občini, manjšem projektu, ki se posveča obnovi krajevnih križev in razpel,” je Le Page pojasnil v pogovoru za Aleteio.
“Bilo je turobno sobotno jutro, močno je deževalo, toda ko sem videl, kakšen učinek je imelo na mimoidoče, ki so se ustavili in opazovali teh pet mladih ljudi, kako nosijo križ, ga nameščajo in pred njim klečijo v molitvi, sem bil povsem osupel.”
“Name je to naredilo izredno močan vtis. V tistem trenutku sem spoznal, da je to pobuda, ki bi jo lahko razvil tudi na nacionalni ravni, nekaj, pri čemer bi želel sodelovati tudi sam,” je pojasnil Le Page. Krajevni skupini je postavil nov izziv – vsi člani so mlajši od 35 let. Zakaj ne bi namesto enega ali dveh križev na leto obnovili en križ na mesec?
Združenje je kmalu privabilo še več mladih, ki jih spodbujata vera in ljubezen do narodne dediščine. Za projekt so se začeli zanimati tudi krajevni mediji, ki so želeli poročati o uspešnih zgodbah mladih tesarjev, zidarjev in drugih obrtnikov.
“Projekt SOS Calvaires je v kratkem času postal priznano nacionalno združenje, s tem pa so začele prihajati tudi ponudbe donacij,” je povedal Le Page. Kot poklicni računovodja je postal predsednik projekta SOS Calvaires in je pristojen za razvoj in širitev združenja po vsej Franciji.
Praktično vodenje SOS Calvaires
Združenje je v celoti odvisno od donacij in prihodkov od zasebne prodaje križev in razpel. Po Le Pagevih besedah lastniki zemljišč, ki si želijo blagoslova za svoje posesti, naročajo križe, kot so to počeli v starih časih. Iskanje starodavnih križev, posejanih po vsej Franciji, ni vedno preprosta naloga, vendar so se pri projektu SOS Calvaires domislili učinkovite rešitve. Le Page pojasnjuje:
“Domačini in pohodniki se pogosto znajdejo pred zapuščenim križem. Vabimo jih, naj svoje najdbe fotografirajo in se z našo spletno aplikacijo povežejo s projektom SOS Calvaires. To nam omogoča, da križ najdemo, ocenimo škodo in ga dodamo v svojo bazo podatkov.”
Le Page je še pojasnil, da je združenje doslej obnovilo že 2.400 križev zgolj na podlagi omenjene aplikacije.
Izdelava in obnova križev zahtevata različne spretnosti
Tesarji najraje delajo s tremi vrstami lesa – hrastom, kostanjem in akacijo. Ko les odrežejo z drevesa, ga temeljito posušijo, preden ga lahko začnejo kakorkoli obdelovati. Ko sestavijo obe prečki križa, navpično in vodoravno, križ izročijo slikarju. Njegova naloga je, da les zaščiti pred škodljivimi vremenskimi vplivi.
S pritrjenim razpelom je križ pripravljen za prevoz na kraj, kjer ga postavijo. Tam je ključnega pomena skupinsko delo. Postaviti morajo temelje, dvigniti križ, ga zasaditi in pritrditi v tla. Vsak obnovljen starodavni obcestni križ ima pritrjeno ploščo SOS Calvaires, ki prikazuje leto obnove. Postavljanju križa vedno sledi blagoslov, pa naj bo ob cesti ali na zasebnem zemljišču.
Po trdem delu prostovoljci nekaj trenutkov preživijo v tihi molitvi, premišljevanju in hvaležnosti, pogosto v navzočnosti domačega župnika. To je za prostovoljce tudi čas praznovanja, čas, ko uživajo v svoji prijateljski povezanosti, posebnem občutku tovarištva in občestvene povezanosti.
Prihodnost projekta SOS Calvaires
V skladu s francosko zakonodajo na javnih cestah ni dovoljeno nameščati novih križev ali razpel, cilj združenja pa je, da bi v letu 2022 obnovili sto križev. To je velikanski izziv, izvajalci projekta pa se pri tem zanašajo tako na duhovno kot materialno podporo.
Po Le Pagevih besedah v Franciji stoji okoli 100.000 križev – izdelanih iz lesa, železa in kamna. In ker jih je okoli 70 odstotkov zares potrebnih obnove, prostovoljce SOS Calvaires čaka še veliko dela.
SOS Calvaires je resnično zgodba o uspehu, narodna pustolovščina, ki povezuje mlade, katoličane in nekatoličane, s ciljem, da ohranjajo in negujejo svojo vero in dediščino s predanostjo, navdušenjem in veseljem.
Posebna zahvala Julienu Le Pageu za njegov čas in fotografije projekta SOS Calvaires.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
