“Resnično, resnično povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi” (Jn 6,53). Ali naj torej prejemamo obhajilo pri vsaki sveti maši?
Obhajilo, nujna potreba
V molitvi očenaš prosimo za naš vsakdanji kruh, tisti nujno potrebni kruh. Jezus v svojem nagovoru o kruhu življenja kruh svojega telesa primerja z mano v puščavi. “Hebrejci so se v puščavi vsak dan nasitili z mano, da bi bila krščanska duša lahko vsak dan deležna tega nebeškega kruha in z njim poživljena. Sveti koncil si resnično želi, da bi navzoči verniki pri vsaki maši prejeli sveto obhajilo, ne le duhovno, temveč tudi zakramentalno,” je sv. papež Pij X. zapisal v odloku Sacra Tridentina o pogostosti prejemanja svetega obhajila (leta 1905).
Preberite še:
Kako se povezati z Jezusom, če ne morete prejeti svetega obhajila
Isti papež je odločno obsodil “strup janzenizma, ki je pod krinko izkazovanja prave časti in spoštovanja evharistiji” toliko vernih odvrnil od prejemanja svetega obhajila. Toda Kristus sam želi, da bi se njegovo evharistično telo delilo: “Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel” (Lk 22,15). S prejemanjem obhajila, je zaključil papež Leon XIII., “upoštevamo Jezusovo srčno željo”, kar pa bi si navsezadnje morali želeti tudi sami.
Sv. Gertruda Velika je nekega dne videla redovnico, ki ni pristopila k svetemu obhajilu, in je vprašala Boga: “Zakaj, Gospod, dovoliš tej sestri, da ne prejme svetega obhajila?”
Gospod je odvrnil: “Ali je moja krivda, če si sestra tako skrbno zakriva oči s tančico nevrednosti, da ne zmore prepoznati nežnosti moje očetovske ljubezni?”
Preberite še:
Molitev pred obhajilom, ko vaša duša potrebuje osvežitev
Prejemanje svetega obhajila torej ni nagrada za krepostno življenje; “to je nujna potreba”, kot zatrjuje sv. Pij X. Dodamo lahko, da je nujno “prejemati moč, s katero lažje zatiramo svoje strasti, se očistimo manjših napak in se uspemo izogniti resnejšim skušnjavam, ki smo jim izpostavljeni s svojo človeško krhkostjo”.
Če se prikrajšamo za obhajilo, za to milost prikrajšamo tudi človeštvo
Vzhodno izročilo govori o “nenehnem” obhajilu: “Evharistično slavje mora postati naše nenehno opravilo, da naše duše ne bi stradale in otopele,” je zapisal sv. Nikolaj Kabasilas.
Kljub vsemu pa ob prejemu Kristusovega telesa ne smemo imeti kakršnega koli težjega greha ali biti v položaju, ko nas Cerkev vabi k duhovnemu in ne zakramentalnemu obhajilu. Koncilski očetje na tridentinskem cerkvenem zboru so vernike “z usmiljeno nežnostjo našega Boga” rotili, naj bodo ves čas v stanju, da lahko redno prejemajo Kristusovo telo s pomočjo zakramenta sprave in spreobrnjenja.
Preberite še:
Na prejem svetega obhajila se pripravite s to molitvijo veselja in hvaležnosti
Čeprav je naše obhajilo zelo osebno, pa ni posamično. Kardinal Charles Journet nas vabi, naj molimo takole:
Moj Bog, želim si te prejeti, vendar ne le zase, pač pa za vse ljudi na svetu, ki jih žeja po tebi in se tega včasih niti ne zavedajo.
Če se prikrajšamo za obhajilo, za to milost prikrajšamo tudi človeštvo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Janez z ženo tekmuje, kdo bo obesil perilo ali previl dojenčka
Preberite še:
To je manj znana Botticellijeva freska v Sikstinski kapeli
Preberite še:
4 neverjetne aktivnosti dojenčkov v materinem trebuhu
