Vzdevka Kobra morda ne poznate, ste pa v kateri od svetovnih prestolnic morda že videli košček njegove ulične umetnosti. Davida (tistega z Goljatom in Michelangelom), Kristusa iz Ria, Anno Frank ali mater Terezo z Mahatmo Gandijem. Zanj je značilna kombinacija fotorealističnih figur z geometrijsko vročico barv. Na petih celinah je naslikal približno tri tisoč uličnih slik.
“Božja roka” je na primer visoka 33 metrov in široka sedem metrov. Kobra, 47-letni umetnik iz Brazilije, jo je zasnoval, ko je žaloval za hčerko, sam pa hudo zbolel za koronavirusno boleznijo. Danes pogumno, čeprav netrendovsko v svoji panogi, prek umetnosti širi vero, spodbuja k miru in enakosti med ljudmi ter na Instagramu sledilce pogosto poziva k molitvi.
To je danes. Toda ali je njegova okolica ali on sam kot otrok pričakoval tako čudovita dela?
Življenje na ulicah
Njegovo otroštvo na obrobju brazilskega mesta Sao Paolo je bilo polno revščine, nasilja in diskriminacije. Vse to je že od otroštva premagoval tako, da se je poglabljal v ulično umetnost. “Živel sem v revnem kraju, kjer so bile odprte vse poti do kriminala, nasilja, drog in številnih drugih stvari,” pravi Eduardo. “Toda na ulici me je vedno zanimala umetnost.” Njegovi prvi grafiti v mestu so bili nezakoniti, danes pa z dovoljenjem lastnikov slika po istih zidovih – tudi cerkvenih stavbah.
Takrat, ko Carlos Eduardo Fernandes Léo, danes znan kot Kobra, še ni bil eden najslavnejših uličnih slikarjev na svetu, ki se zavzema za širjenje miru, podporo revnim in oznanjevanje vesele novice, je bila njegova življenjska zgodba res zapletena: dolga zgodovina bolezni, zastrupitev s težkimi kovinami, več zaporov, težave z alkoholom.
Slikarstvo je bilo vedno v njegovem srcu
Carlos ni končal umetniške šole, slikanje je vedno imel rad in se ga naučil sam. “Proces, v katerem sem prišel do tega, kar sem zdaj, ni bil lahek. Vse je bilo proti meni, nič ni kazalo, da bi lahko šel po tej poti,” se spominja.
“Veliko mojih prijateljev, ki so imeli talent, je ubralo lažjo pot. Sprva so bili uspešni, vendar so končali v zaporu ali celo umrli.”
Kljub težavam je Kobra slikarstvo nosil v srcu in se mu strastno posvečal. Pomagalo mu je izkusiti svetlo plat življenja, ko mu je bilo zares težko.
Veliki čudež kratkega življenja njegove hčerke
Ko se je podal na pot, redno slikal in si ustvaril družino, je doživel tragedijo – izgubil je hčerko. Na Instagramu je javno delil svojo žalost, a tudi močno vero:
To je objava o žalosti in veliki veri v Boga. Umrla je najina hčerka Catarina. Sedem mesecev, ko je živela v Andressini maternici (Carlosova žena – op. p.), sva lahko vsak dan verjela v ozdravitev. Prepričan sem, da smo doživeli čudež, saj je imela zelo redko malformacijo, vendar je bila še vedno živa in je (po rojstvu – op. p.) živela 10 ur. Prepričan sem, da smo doživeli čudež – glede Andressinega zdravja, kljub življenjskemu tveganju, ki ga je sprejela, in vsem težavam pri porodu. Prepričan sem, da doživljamo čudež zaradi molitev, ki jih prejemamo od toliko ljudi, in vse moči, ki jo zaradi njih čutimo. Catarina, večno te bomo pogrešali. Toda tvoje življenje, čeprav kratko, je velik čudež.
Bolezen in močna Božja roka
Kmalu po izgubi otroka je Kobra resno zbolel za covidom. V tem času je doživel edinstveno Božjo navzočnost. Umetnik se je odločil, da bo po okrevanju o tem slikal. Umetniško delo, ki danes zaseda steno 33 metrov visoke stavbe v Sao Paolu, ne sporoča le temu mestu, temveč prek družbenih medijev tudi vsemu svetu, da Bog vsakogar vleče iz njegove temne doline.
“‘Božja roka’ je najbolj avtobiografsko od mojih del,” je Kobra zapisal na Instagramu. “Navdih za to stensko poslikavo sem dobil v zelo težkem obdobju, ki sem ga začel premagovati šele, ko sem začutil Božjo roko. Ta trenutek sem prikazal v svojem 33 metrov visokem in sedem metrov širokem delu na stavbi v mestu Minhocao v Sao Paulu. Čeprav prikazujem svoj osebni položaj, verjamem, da gre za univerzalno temo: želim si, da bi močna privlačnost lahko rešila vse ljudi, ne glede na vero, ki preživljajo težave, kot so depresija, osamljenost, finančne težave, alkoholizem in odvisnost od drog.”
V videu si lahko ogledate to umetnino:
Vrnitev v kraje, iz katerih je prišel
Zdi se, da so težke razmere, skozi katere je šel 47-letni umetnik iz Brazilije, danes njegovo vodilo pri ustvarjanju. Slika namreč o svetovnem miru, hvaležnosti, enakosti in skrbi za revne. O skupni poti vere in učenja. O upanju.
Sam ve, kako je biti lačen, zato je letos za veliko noč na steno okoli župnije Sao Paulo da Cruz naslikal čudovito delo o delitvi hrane, o upanju za tiste, ki ga najbolj potrebujejo.
“Več kot polovica Brazilcev nima dovolj hrane in ne jedo dovolj pogosto. To je zelo resno in boleče. Moja nova poslikava na steni cerkve Kalvarije v Pinheirosu v Sao Paulu prikazuje, kako pomembno je nahraniti lačne. Izkažimo ljubezen tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Kaj če bi si zamislili kakšno konkretno gesto?” In takšna konkretna gesta je bila za Kobro organizacija kosila za 120 revnih in brezdomcev.
Jedi so bile za goste pripravljene pod vodstvom slavnega kuharskega mojstra in brazilskega žiranta serije Master Chef Henriqueja Fogaça. S tem pa v dobrodelnosti Kobra še ni izrekel zadnje besede. Oziroma dejanja.
Oznanjevalec
Čeprav umetnik morda o sebi ne misli tako, je tudi oznanjevalec vesele novice. Na njegovem profilu na Instagramu so zapisane naslednje besede:
“Bog želi obuditi vaše sanje.”
“Jezus je izjemen.”
“Če je Bog z nami, kdo je zoper nas? Če je Bog z nami, se nam ni treba bati ničesar!”
“Moje upanje je v Bogu, tvoje pa?”
“Držite se Božje roke in pojdite!”
Ob tem človeku vidimo svetopisemsko zgodbo o semenu, ki mora umreti, kot je umrl mladi Carlos, kot je umrl odrasli Kobra, da bi iz njega lahko zraslo močno in lepo življenje, ki … daje življenje, daje upanje, daje svetlobo. Da bi se Božje kraljestvo lahko pojavilo med ljudmi, ki morda hodijo v temi.
