Velike večine tistih, ki že od nekdaj zjutraj ne zajtrkujete, gotovo ne bom prepričala, da bi si še pred odhodom v službo pripravili zajtrk in si ga v miru v objemu svojega doma privoščili. Veliko vas je takih, ki svoj prvi obrok zaužijete šele okoli 10. ure, ko bi po vseh priporočilih morali imeti že lahko malico.
Želim pa si, da bi vsaj za hip premislili o svojem ravnanju do sebe in, naj se bere še tako nenavadno, da bi premislili tudi o ravnanju do svojih otrok in celo do svojih vnukov.
Brez zajtrka smo manj učinkoviti
Začeti dan brez hrane je po priporočilih prehranskih strokovnjakov nezdravo, saj s tem vplivamo na učinkovitost celic in na delovno sposobnost organizma za delo – tu je mišljeno tako fizično kot psihično delo. V slednje sodi tako reševanje matematičnih zagat kot npr. nervozna vožnja v jutranji prometni konici.
Brez energije oziroma brez prepotrebnih hranil telo deluje v stresu. Bolj smo v stresu, več hranil porabimo pri presnovi, več prostih radikalov se ustvarja. S prostimi radikali je oksidativni stres veliko bolj izražen in zaradi tega se telo hitreje stara. Zaradi prostih radikalov je večje tudi tveganje za pojav škodljivih mutacij, lahko celo rakavih.
Obenem je nočni počitek za telo precej dolgo obdobje stradanja, v katerem telo porabi hitro dostopna hranila in predvsem energijo, medtem ko do one “v bolj oddaljenih skladiščih” ne more priti, čeprav si mnogi tega želijo.
Ko porabimo zaloge, telo preide v procese ohranjanja zgolj osnovnih funkcij, ki zagotavljajo preživetje. Tvorba struktur za boljšo prožnost kože ali trdnost nohtov, oster vid in mazavost sklepov je pač nekaj – za tistih hip – manj pomembnega za telo.
Čas je le izgovor
“Nimam časa za zajtrk,” je običajen izgovor. Ko se pogovarjam dalje, hitro odkrijem, da je pri teh tudi kuhanje kosila ali večerje težavno, ker “potrebujejo mir, da se tega lotijo”. Hitro navržejo, da si pač ne morejo vzeti časa za to in je veliko bolje, če kuhinja sameva.
Bolje zapisano, ostaja bleščeča in brezhibno čista, čeprav v njej kraljujejo novodobni kuhinjski aparati, ki poenostavijo pripravo obrokov, o katerih vsakodnevni kuharji le sanjamo. Kako odgovoriti na takšne izgovore?
Zajtrk si v mnogih primerih lahko vsaj delno pripravimo vnaprej, vsaj kak namaz si sestavimo na zalogo, skuhamo jajca že zvečer in spečemo mafine na zalogo, celo zamrznemo si jih lahko in potem porabljamo po enega, dva, tri …
Svoji družini od doma ne dovolim brez zajtrka. Že od malega otroke učim, da je zajtrkovati pomembno ne glede na uro. Zgodi se, da moramo kdaj od doma zelo zgodaj zjutraj in ob res nespodobni uri, še v trdi temi, ker želimo čim bolj izkoristiti dan. Takrat pač zajtrkujemo nekaj zelo lahkega ali raje prav nič in si pravi zajtrk privoščimo kje ob poti.
Ne bom tajila, da kdaj ni bilo tako, vendar se je zgodilo izjemoma in ni nam bilo všeč. Otroci so že po pol ure vožnje začeli stokati, da so lačni, kar je pomenilo, da smo zajtrkovali prej, kot je bilo načrtovano. Tudi meni in možu ni bilo odveč.
Kraljevski zajtrk?
Nekateri prisegajo na to, da moramo zajtrkovati kot kralj. Moj odgovor na to je, da pač zajtrkujemo karkoli, lahko tudi čisto malo, morda zgolj spijemo gost smuti, ki je poln hranil. Zajtrkujmo po pameti in poslušajmo svoj notranji glas. Ni narobe, če zajtrkujemo vsakokrat enako.
Enoličnost je res dolgočasna in je nezdrava, a tudi ni nujno, da vse v prehrani stavimo le na zajtrk. Hranila in energijo čez dan raje porazdelimo na več obrokov, najbolje vsaj štiri. Znano je, da kdor ne zajtrkuje, dnevno potrebno energijo nakopiči v peščici preostalih obrokov, pri katerih se naenkrat hitro preveč naje in čez dan pogosteje posega po prigrizkih, da si poteši lakoto.
Navad ne moremo spremeniti v tednu, dveh, spremeniti jih je mogoče počasi, postopoma, korak za korakom. Predvsem imejmo pred očmi, da svoje otroke vzgajamo z zgledom, besede imajo le malo uspeha. Čeprav grem sama od doma, ko drugi še spijo, jih na mizi pričaka topel čaj, pripravljena miza za zajtrk in moj umazani krožnik ter skodelica v pomivalnem stroju.
Ker sem zajtrkovala. Kar otroke naučimo zdaj, bodo oni učili svoje otroke. S svojim ravnanjem vplivamo na zdravje vnukov in to ni zanemarljivo. Kakor si želimo, da bi se otroci naučili osnov olike in spoštljivosti, je ključno, da bi poznali tudi, kaj so pravila zdravega življenjskega sloga: dovolj gibanja, spanja, življenje v čistem okolju in predvsem zdrava prehrana.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
