Mati Elvira, leta 1937 v Italiji rojena kot Rita Petrozzi, se je 3. avgusta 2023 preselila v večnost. Za njo pa ostaja neprecenljiva dediščina: Prek nje je Bog iz obupa zasvojenosti rešil na tisoče mladih. V 40 letih delovanja je po svetu zraslo 72 skupnosti Cenacolo v 20 državah (ena je nekaj časa delovala tudi v Sloveniji), v katerih mladi prek dela in molitve spoznavajo svoje pravo dostojanstvo in iščejo smisel življenja v Kristusu.
Besede matere Elvire, ki lahko nagovorijo vsakogar od nas:
Bila nam je mama
Ob smrti matere Elvire so tako številni, ki so v teh skupnostih zaživeli na novo, izrazili hvaležnost za njeno požrtvovalno delo in predvsem ljubezen, ki jo je vedno delila.
Tako se je spominja Mateja Barbo Redek:
“Molite, molite, molite,” nam je vedno znova in vsak dan ponavljala s. Elvira, “Jezus je tisti, ki vas bo osvobodil in vam pomagal. V duši vam bo bolje in počutili se boste bolje, če boste povedali resnico, in da boste povedali resnico, morate moliti. Vsak dan pred Presvetim preživite vsaj pol ure, da se pogovarjate z njim v srcu in spoznate sami sebe ter kaj je zares v vas. Božji otroci ste in čeprav ste grešili in delali napake v svojem življenju, vas imam rada in Bog vas ima rad, zato mu zaupajte vse svoje napake in grehe ter zaupajte vanj. Jaz sem javna grešnica – pecatrice publica,” je rekla, “in vsi smo (ste) grešniki, vendar Bog nam odpušča. Zapomnite si to in si opravičite, opravičujte se tudi drugim s ponižnostjo in dobroto. Molite za sovražnike in tiste, ki vas nimajo radi.”
Mateja Barbo Redek
Dobra, srčna, ponižna in ljubeča je bila do vseh nas, ki smo jo srečali v življenju. V nas je videla upanje in vse, kar lahko nekdo, ki je od Boga, vidi. Čeprav smo prebrodili težko preteklost v družinah, odvisnosti od materialnih stvari, drog, alkohola in še česa, nam je vedno zaupala, pomagala in dala upanje v življenju. Elvira nam je bila prava mama, v katero je človek lahko zaupal in videl novo ter prerojeno življenje.
Težko je ubesediti izgubo tako posebne osebe, kot je bila mati Elvira. Kljub njeni značilni italijanski gostobesednosti za njo ostajajo ne samo besede, ampak izjemna dejanja. Je utelešenje osebe, ki je svoje življenje žrtvovala za Dobro, in to v vseh oblikah! Za njo ne ostajajo užaloščeni in potrti, ampak radujoči se in sijoči ljudje! Samo obisk enega od srečanj njene skupnosti vam razkrije svet prave Božje ljubezni, ki objema, celi in navdihuje. Tisti, ki smo bili deležni njenega dela, smo ji iz srca hvaležni in se zavedamo, da resnično obstaja zmaga nad smrtjo. Njeni “izgubljeni” otroci bodo še naprej nosili njeno ljubezen in njen spomin bo večen.
Jurij Puc (o svoji zgodbi je spregovoril v Oddaji Reflektor)
