Medtem ko so romarji že zapustili Lizbono in se vrnili domov, se lahko že začnejo ozirati proti naslednjemu svetovnemu dnevu mladih leta 2027 v Seulu v Južni Koreji, ki ga je 6. avgusta napovedal papež Frančišek.
Italijanski pater Fabiano Rebeggiani je v Južni Koreji že 10 let, leta 2021 pa je bil posvečen v duhovnika nadškofije Seul. Izvira iz Rima in je del Neokatehumenske poti, v Lizboni pa je spremljal skupino 180 romarjev iz svoje škofije. Na svetovni dan mladih je prišlo že okoli 1.200 Korejcev. Oče Rebeggiani je z Aleteio delil, kakšen vpliv bo po njegovem mnenju imel svetovni dan mladih v Seulu na lokalno prebivalstvo in katoličane po vsem svetu.
Zakaj se je Seul odločil kandidirati za gostitelja svetovnega dneva mladih?
Menim, da je naš nadškof zaprosil za gostovanje svetovnega dneva v Seulu, ker je čutil potrebo po prenovi Cerkve. Po pandemiji je prišlo do krize v zvezi z obiskom maš, zlasti med mladimi. Meni, da lahko ta dogodek znova prebudi vero Cerkve v Koreji, zlasti vero mladih. Mladi, ki so prišli sem, so očitno navdušeni. Seul je veliko večje mesto kot Lizbona in ima dobre gostiteljske zmogljivosti. Mislim, da je to pravi kraj za izvedbo, za tiste, ki bodo prišli iz Evrope ali Združenih držav, pa bo to dobra izkušnja, saj bodo okusili Azijo. Mislim, da je to nekaj, kar bo pomagalo tako vernikom, ki prihajajo z Zahoda, kot tudi sami korejski Cerkvi.
Mislim, da bo svetovni dan mladih v Seulu kot bomba, saj bo pretresel korejsko družbo, ki je zelo urejena in natančna. Videti to eksplozijo veselja, navdušenja in vere, mislim, da bo mnogim pomagalo spoznati Kristusa.
Ali bi lahko svetovni dan mladih utelešal tudi sporočilo miru in sprave med narodi?
Vsekakor. V Koreji trenutno velja premirje, spopad se je končal leta 1953, mirovne pogodbe pa ni bilo. Za romarje, ki bodo šli in videli demilitarizirano območje, mejo, kontrolne točke, rakete, usmerjene proti severu, se vrnili v vzdušje hladne vojne, je to izkušnja, ki bo pomagala razumeti trpljenje Korejcev. To lahko ljudem še posebej pomaga pri molitvi za mir. Edina možnost, da bi nekega dne lahko oznanjali evangelij v Severni Koreji, ni samo s političnimi sredstvi, ampak predvsem z nenehno molitvijo. Kakor je papež Janez Pavel II. posvetil Rusijo Fatimski Mariji, bi bila Marijina priprošnja potrebna tudi v Koreji.
Kakšna je vloga Cerkve v Južni Koreji?
Približno 10 odstotkov korejskega prebivalstva je katoličanov, 20 odstotkov protestantov, 20 odstotkov budistov, 50 odstotkov pa jih je brez vere. Katoliška cerkev je bila v Južni Koreji vedno zelo dobro vidna, saj je imela pomembno vlogo pri demokratizaciji države, saj so bile tam tudi vojaške diktature. Tudi zaradi posredovanja korejskih škofov in političnega delovanja je v državo prišla demokracija. Cerkev je torej dobro sprejeta zaradi političnih in tudi socialnih razlogov. Korejska družba je polna tekmovalnosti. Otroci, ki začnejo v šoli in nato v svetu dela, zaradi tega zelo trpijo. So pod stresom, veliko je samomorov in depresije. Veliko ljudi se obrača na Katoliško cerkev, da bi našli mir.
Kaj Južnokorejci menijo o papežu Frančišku?
Ko je papež Frančišek leta 2014 prišel v Korejo, je bil izjemno priljubljen, zlasti med nekatoličani. Ko je prišel v Korejo, na primer ni želel imeti razkošnega avtomobila, temveč se je po mestu vozil z avtomobilom KIA, prav tako pa je vodil dialog z drugimi verstvi in različnimi deli družbe. Preprosto se je pokazal kot ponižen, kot papež, ki je med ljudmi in ne iz hierarhije. Mislim, da se je to dotaknilo zlasti mnogih nekatoličanov in imelo zelo močan učinek. Po papeževem obisku leta 2014 je bilo dejansko veliko spreobrnitev.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
