Aleteia logoAleteia logoAleteia
Sob, 20. julija |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

To je le nekaj nezanemarljivih pasti Instagrama

smiling teenage girls taking picture by smartphone on selfie stick

Ground Picture | Shutterstock

Kristina Knez - objavljeno 15/05/23

Zakaj omrežje Instagram tako pritegne vse generacije in kako se temu upreti

V neki raziskavi so otroke v ameriških šolah vprašali, kaj si želijo postati, ko odrastejo. Če so si nekoč želeli postati astronavti, danes otroci sanjajo o tem, da bi bili YouTube zvezde in Instagram influencerji. Ste presenečeni? Zaskrbljeni?

Aplikacija Instagram je nastala leta 2010. Leta 2012 ga je Facebook (danes podjetje Meta) kupil za eno milijardo dolarjev. Danes ima dve milijardi in 35 milijonov uporabnikov. Če niste eden od teh: na tem družabnem omrežju uporabniki delijo svoje fotografije in v zadnjem času vse bolj tudi videe.

Poleg fotografij in videov lahko ustvarjalci vsebin delijo tudi zgodbe (t. i. story), ki so drugim vidne le 24 ur po objavi. Aplikacija je sicer brezplačna, a cena za uporabo te aplikacije se skriva v oglaševalskem modelu, ki je subtilen, vendar zelo učinkovit. Opazuje, kakšnim vsebinam posvečamo pozornost, in nam ponuja oglase podobnih izdelkov.

Valuta je tudi potrošen čas. Hkrati pa se davek na Instagram skriva tudi v poslabšanju duševnega zdravja (predvsem mladih) uporabnikov. Velikansko podjetje se osredotoča na dobiček in se požvižga na duševno zdravje svojih uporabnikov in njihovo dobrobit.

Algoritem je past

Instagram je problematičen z več vidikov. V knjigi Sužnji zaslona avtorja Adama Alterja beremo, da Steve Jobs, oče Appla, svojim otrokom ni dovolil uporabljati iPada, in ni bil edini. “Ti podjetniki se zavedajo, da bodo orodja, ki jih promovirajo in so ustvarjena tako, da se jim ni mogoče upreti, zapeljala prav vse uporabnike,” pravi Alter.

Problem Instagrama je ta, da je brez dna, lahko drsamo, listamo v neskončnost. Prav nasprotno, čim dlje prideš, bolj te algoritem pozna in ti nastavi objave, zaradi katerih se še težje odlepiš od zaslona. Odvisnost seveda ne izostane.

Vpliv na možgane

Dobro je razumeti, kaj se ob uporabi Instagrama zgodi v naših možganih. Zakaj se vračamo? Mag. Živa Ahac iz Centra pomoči pri čezmerni rabi interneta Logout pravi:

“Kadar uporabljamo družbena omrežja in dobimo všeček, se v naših možganih sprošča hormon dopamin, ki nam daje občutek ugodja in nas motivira, da se teh prijetnih aktivnosti znova udeležimo. Če je to prepogosto, je lahko v možganih preveč dopamina in posledično možgani dvignejo dopaminsko toleranco.

Tako potem potrebujemo vedno več dopamina, da čutimo enak občutek ugodja, kot smo ga prej z manj uporabe. Tako se lahko začne razvijati zasvojenost, saj potrebujemo vedno več uporabe družbenih omrežij, da doživimo prijeten občutek.”

Strah pred zamujenim

Past Instagrama, ki lahko prizadene še posebej mlajšo populacijo, je primerjanje. Najprej s prijatelji, sošolci, znanci, nato pa tudi s popolnimi tujci, ki na Instagramu dajejo občutek, da je njihov svet rožnat in njihov videz vedno brez napake. Sploh mlada dekleta, tako kažejo raziskave, imajo v zadnjih letih opazno več težav z duševnim zdravjem prav zaradi tega.

Že ustroj aplikacije, še posebej “story”, je problematičen. “Če en dan ne odpremo Instagrama, bomo zamudili vse zgodbe tistega dne. S tem je povezan FOMO (fear of missing out) oziroma strah pred zamujenimi priložnostmi – tesnoba, ki jo doživljamo, če ne spremljamo družbenih omrežij, ker se bojimo, da bomo zamudili kakšno lepo novico, čeprav nas v resnici sploh ne zadeva,” pravi Živa Ahac.

Previdno z novodobno drogo

Pri času, ki ga odmerjamo za uporabo aplikacije, je treba biti strog do sebe. Še posebej rado nas zanese ob večerih, ko se sprostimo, čeprav sicer uporabo telefona strokovnjaki odsvetujejo vsaj dve uri pred spanjem.

Strokovnjaki poudarjajo, da že opažajo vplive na pozornost, spomin, spanje in samopodobo ter pozneje na vsa področja našega življenja – uspešnost v šoli, hobije in odnose.

Knjiga Sužnji zaslona opiše zanimiv pojav, ko sta Freud in njegov kolega Pemberton začela uporabljati kokain – tako zase kot za svoje bolnike. Poimenovala sta ga zdravilo za vse bolezni. Danes vemo, v kako hudo odvisnost lahko vodi uporaba te droge, in morda še nekoliko naivno gledamo na uporabo tehnologije. Prej ali slej se bo izkazalo, da je bolj nevarna, kot smo menili.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

Tags:
družbena omrežja
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.