Alma Gril je diplomirala iz medijskih in komunikacijskih študij na fakulteti za družbene vede, sedaj pa končuje magistrski študij medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru. Poleg tega skrbi za grafično podobo in družbena omrežja portala Aleteia in celotne Družinine hiše.
Za ogled fotogalerije kliknite tukaj
Od 18. leta trenira cheerleading (navijaštvo), začela je v članski ekipi. Že prvo leto, ko se je z ekipo udeležila evropskega prvenstva, so zmagali. Bila je sprejeta tudi v reprezentanco in se udeležila svetovnega prvenstva. Trenutno je na zvezi v ekipi za odnose z javnostjo, sodeluje tudi v društvu, kjer pomaga pri organizaciji tekem.
Izvaja tudi vodeno vadbo za gospe in mame otrok, ki trenirajo cheerleading.
1. Kakšen je zate idealen začetek dneva?
Zame je idealen začetek dneva, ko se naspim, se zbudim in nimam skrbi o obveznostih, ki bi me ta dan čakale. Zelo imam rada, če je zjutraj sonce, ki mi tako lepo posije v sobo in me zbudi, mi da veliko energije za tisti dan.
2. Ko se zjutraj pogledaš v ogledalo, si rečeš …?
Nič si ne rečem, ker ponavadi dosti časa traja, da sploh pridem do ogledala. Pred tem namreč naredim veliko drugih stvari, na primer objavim članke za Aleteio na Facebooku in Twitterju. Zaželim si, da bi imela lep dan, da bi šlo vse po načrtu, da ne bi bilo kakih nepredvidljivih zapletov.
3. Biti urejena je zate pomembno, ker …?
Ko sem urejena, se počutim bolj samozavestno, rada imam občutek čistosti, že samo umiti lasje ali normalno urejena oblačila veliko pripomorejo k temu, da se bolje počutim, ni pa treba, da sem pretirano naličena.
4. Izkušnja, za katero si v življenju najbolj hvaležna, in kaj si se iz nje naučila?
Najbolj sem hvaležna za to, da sem začela trenirati cheerleading, ker sem tam izkusila veliko vrednot, ki jih morda v drugih dejavnostih ne bi. Tu je velik poudarek na skupinskem delu, na zaupanju, moraš se zanesti drug na drugega, ker brez posameznika ni ekipe.
Super je tudi to, ker sem se udeležila že kar nekaj mednarodnih in svetovnih tekmovanj in posledično veliko potovala in videla kar nekaj sveta. Bili smo v Rusiji, na Finskem, v Grčiji, v Ameriki. Hvaležna sem tudi za to, da so me starši vpisali na toliko športov, ker sem razvila gibalne sposobnosti.
5. Kako to, da si se odločila ravno za treniranje cheerleadinga?
Trenirati sem začela pri 18 letih. To je v primerjavi z drugimi precej pozno. Kot majhna sem trenirala veliko stvari, najbolj pa sem uživala v plesu. S plesom sem se ukvarjala tudi tekmovalno.
Ko smo se z družino preselili v drug kraj, v bližini ni bilo nobenega tekmovalnega plesnega kluba. Izvedela pa sem, da blizu potekajo treningi cheerleadinga, zato sem se odločila, da se pridružim ekipi, in ni mi žal.
6. Omenila si, da je zelo pomembno zaupanje. Je poleg fizičnih treningov še kak drug način, s katerim v tem športu izgrajujete medsebojno zaupanje?
Veliko mojih sotekmovalk trenira že dolgo časa, dolgo se že poznajo in so sproti zgradile močno vez ter vedo, da si bodo stale ob strani. Včasih imamo tudi kake “team buildinge”, ki jih poznajo tudi v drugih dejavnostih in službah.
Pred tekmami ali na začetku sezone na primer vsak dobi list papirja, na katerega mu preostali napišejo pozitivne misli in mnenja. Tako gradimo pozitivno energijo.
7. Nam lahko zaupaš kak lep spomin s tekmovanj?
Leta 2019 sem bila na svetovnem prvenstvu v ZDA na Floridi v Disney svetu. Svetovno prvenstvo se vedno odvija tam in gotovo ima vsak cheerleader na svetu željo, da bi šel tja. Tja pridejo športniki z vsega sveta.
En dan organizirajo “tržnico”. Ulica je bila nabito polna, namen pa je, da si športniki iz različnih držav med seboj izmenjajo spominke. Jaz imam na primer pentljo iz Amerike, trakec iz Mehike in tako dalje. Spomnim se, da sva si z nekim dekletom iz Brazilije zamenjali reprezentančni jopici.
8. O cheerleadingu in navijačicah obstaja kar nekaj filmov. V filmih so navijačice pogosto predstavljene kot zelo tekmovalne, predrzne, okrog njih je vedno veliko “drame”. Ta stereotip drži?
Na teh tekmovanjih ni tako kot v filmih. Rivalstva tukaj ni. Ko na tekmi nastopa neka ekipa, preostale države glasno navijajo, ne glede na to, od kod so. Vsi držimo pesti, da bi ekipi uspelo in da ne bi kdo padel in se poškodoval.
To je zelo vesel dogodek, vesel si, da tudi drugim uspe. To je cel spektakel in poleg tekmovanja je to tudi priložnost, da si ogledaš zelo zanimive in odlično izvedene nastope. To je res lepo.
Pred dvorano je ogromen prostor, kjer ekipe vadijo, se dvigujejo, okrog so tribune, s katerih lahko opazuješ vajo res izvrstnih ekip. Po koncu tekmovanj se pogosto zberejo tudi člani različnih ekip in držav in skupaj izvedejo kako točko. Vsi uživamo v tem, kar počnemo, zato je vzdušje zelo pozitivno in prijateljsko. Vsi se družimo ob tem, kar imamo radi.
9. Misel, ki te spravi pokonci, ko si slabe volje?
Ko sem slabe volje, potrebujem nekaj časa na samem, da me nihče ne moti, da si zbistrim glavo in prebolim, kar me teži. Ni posebne misli, ki bi me spodbudila, da bi bila kar takoj dobre volje.
Si pa velikokrat v občutkih dvoma ali ko mi primanjkuje motivacije, rečem, da je vsakomur naloženo in namenjeno le toliko, kot zmore, in nič več. Sicer pa je moj najljubši citat: “Turn your pain into power.” (Preusmeri svojo bolečino v moč. – op. a.)
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Imamo poseben čut za sočloveka, ker lahko delamo več stvari hkrati, lahko malo bolj predvidimo in razmišljamo na drugačen način in poglobljeno.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.