Ko pomislimo na viteze, se nam pred očmi pojavi podoba moža v oklepu, ki rešuje mladenko pred hudobnim zmajem. Morda jih vidimo kot nekaj zastarelega, morda pa si želimo, da bi tudi danes obstajali pogumni možje, ki bi se borili proti zlu, kakorkoli že, za večino od nas spadajo v daljno preteklost.
Za ogled fotogalerije kliknite tukaj
Včasih pa vendarle srečamo viteze tudi v naši okolici. Da bi izvedeli, kdo so sodobni vitezi, kaj počnejo in kakšnim idealom sledijo, smo v oddajo Reflektor povabili Romana Vučajnka, čisto pravega viteza.
Roman je član Suverenega malteškega reda, ki je prav poseben, saj združuje versko, vojaško in hospitalno (bolničarsko) razsežnost. Vse tri pa sledijo redovnemu geslu: Tuitio fidei et obsequium pauperum – Zaščita vere in služenje ubogim.
Roman poudarja, da je v središču viteške službe v malteškem redu prav pomoč najbolj ranljivim: “To je naš primarni fokus. Pravimo jim gospodje ubogi in bolni.”
Vitez vedno služi drugim
Podoba viteza se je skozi zgodovino spreminjala. Morda danes pomislimo na najnovejši film o Batmanu, se pošali Roman, a se na viteze vedno veže čut za pravičnost in zaščito nemočnih. Način, kako postaneš vitez, je različen v različnih viteških redovih, a gre vedno za osebno povabilo.
Roman posebej izpostavlja: “Članstvo v viteškem redu ni nagrada za zasluge … Mi se včasih šalimo, da redovni križ, ki je videti kot odlikovanje, ni zlata medalja, ampak je v bistvu večja lopata, da več naredimo.” Vse to pa ima tudi duhovno razsežnost: “S tem, ko služim drugim, posvečujem svoje življenje.”
Roman je spreten tudi z mečem, kar sicer ni v ničemer povezano s članstvom v malteškem redu, ampak gre za njegov dolgoletni hobi. Za predah v oddaji smo si ogledali vajo kluba zgodovinskih evropskih borilnih veščin Academia artis dimicatoriae (Akademija veščine bojevanja), kjer poučuje. Videli smo, da gre za privlačno telesno vadbo, ki krepi tudi pozornost in potrpežljivost.
Poleg humanitarnega dela je malteški red prisoten tudi v cerkvenem življenju, kjer imajo člani, ko opravljajo liturgično službo (branje beril, podeljevanje obhajila …) tudi svoje redovne habite. V Sloveniji je okoli 30 malteških vitezov in dam, kot se imenujejo ženske članice, ter okoli 140 prostovoljcev v humanitarni organizaciji Malteška pomoč Slovenija.
Svoje poslanstvo služenja ubogim izpolnjujejo na različne načine, od pomoči v skupnosti, zbiranja in deljenja hrane in drugih življenjskih potrebščin, do pomoči beguncem. Roman izpostavlja besede ustanovitelja malteškega reda, blaženega Gerarda: “Naša bratovščina je nesmrtna, ker je ukoreninjena v bedi tega sveta, vendar pa bodo po Božji volji vedno obstajali ljudje, ki bodo poskušali lajšati stiske.”
Pomoč Ukrajini
Roman je spregovoril tudi o osebnih izkušnjah, ko je pomagal beguncem na slovaško-ukrajinski meji. Povedal je, da je v prvih dveh mesecih vojne malteški red imel okoli 45.000 prostovoljcev in pripadnikov reda v Ukrajini in na njenih mejah, prisotni pa so tudi v Rusiji.
Pri tem prizna, da tudi sami večkrat potrebujejo duhovno pomoč: “Naši duhovniki so tam tako za uboge kot za nas, ker tudi mi potrebujemo zelo veliko vodenja in pomoči.”
Spominja se gospe na vozičku, ki je prišla čez mejo sama, z eno samo vrečko v rokah, in so ji uredili prevoz do hčere na Švedsko, ali nosečnice, ki je imela s seboj še otroka z avtizmom, ki so ji uredili helikopter do porodnišnice na Češkem.
Roman sklene: “Včasih nam kdo reče, zakaj se toliko ukvarjamo z enim samim človekom, če jih je tam toliko. Ampak konec koncev ne bomo rešili sveta, moramo pa lajšati stiske, če jih le moremo.”
Oddaja Reflektor
Celotno oddajo si lahko ogledate tukaj:
