Malteški viteški red ima uradni naziv Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte, znan pa je tudi po imenih red sv. Janeza, ivanovci in hospitalci.
Korenine v 10. stoletju
Korenine malteškega viteškega reda segajo že v leto 1048, ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta Amalfi v Jeruzalemu z dovoljenjem egiptovskega kalifa ustanovili cerkev, samostan in hospic oziroma bolnišnico, ki je skrbela za bolne trgovce in romarje v Sveto deželo.
Vodenje bolnišnice je okoli leta 1080 prevzel benediktinski menih z imenom blaženi Gerard. Ko so križarji leta 1099 zavzeli Jeruzalem, je blaženi Gerard ustanovil red svetega Janeza iz Jeruzalema, to je ivanovce oziroma hospitalce. Red je priznal papež Paskal II. februarja 1113.
Preberite še:
Znamenita ljubljanska cerkev, ki jo je zgradil mogočni viteški red
Hospitalci postanejo vojščaki
Hospitalci so poleg skrbi za bolnike postali tudi vojaški red, ki je opravljal naloge oboroženega spremstva romarjev, branil bolnišnice, glavne cestne povezave oziroma branil Sveto deželo pred napadi muslimanov. Po izročilih so v vsakem kraju, kjer so se ustalili, najprej zgradili bolnišnico. Njihova največja utrdba na Bližnjem vzhodu je postal sloviti Krak des Chevaliers.
Voditelji reda so začeli uporabljati naslov veliki mojster, njihov simbol je postal križ, ki je zdaj znan pod imenom malteški križ ‒ ta križ sestavljajo štirje zašiljeni ščiti, staknjeni s svojimi spodnjimi konci.
Preberite še:
Ali veste, simbol česa je skrivnostni zeleni križ?
Beli malteški križ na črni tuniki
Znani so postali po črnih tunika, na katerih je bil beli malteški križ. Grb in zastava malteškega reda je sicer beli malteški križ na rdeči podlagi. Njihovo redovno geslo je postalo Tuitio fidei et obsequium pauperum, kar pomeni obramba vere in pomoč ubogim.
Ko so muslimani zasedli Sveto deželo, so se leta 1291 hospitalci umaknili na bližnji otok Ciper (tu so imeli hospitalci svoje oporišče že od leta 1210), od tod pa so svoj sedež in ladjevje premestili na otok Rodos.
Preberite še:
Različne vrste križev in njihov pomen
Preberite še:
Ali veste, kje so prvič na Slovenskem brali šmarnice?
Z Rodosa jih prežene sultan Sulejman Veličastni
Red je na Rodosu deloval kot samostojna država, ki je kovala denar in imela diplomatske stike z drugimi državami. Veliki mojster reda je tudi nosil naziv kneza Rodosa. Na Rodosu so hospitalci zgradili tudi močno ladjevje, ki je branilo kristjane pred Turki.
Leta 1523 so se morali hospitalci po šestmesečnem obleganju predati turškemu sultanu Sulejmanu Veličastnemu in oditi z otoka. Hospitalci so bili nekaj let brez svojega ozemlja, dokler se niso leta 1530 ustalili na Malti.
Bitka pri Lepantu in usodni Napoleon
Tu so med drugim zgradili mesto La Valletta (priimek njihovega takratnega velikega mojstra) in se še naprej borili proti Turkom. Leta 1571 je njihovo ladjevje sodelovalo v znameniti pomorski bitki pri Lepantu, ki je zlomila turško pomorsko moč v Sredozemlju.
Za hospitalce oziroma za malteški viteški red na otoku na koncu niso bili usodni Turki, ampak francoski vojskovodja Napoleon Bonaparte, ki je otok zasedel na poti proti Egiptu. Malteški vitezi so bili spet brez svoje države. Sedež reda se je na koncu leta 1834 ustalil v Rimu. Njihov sedež v Rimu ima status suverenega ozemlja malteškega viteškega reda.
Preberite še:
Država, ki šteje več vozil kakor ljudi. Ustanovil jo je svetnik
Vrnitev h koreninam
Red se je po nekaj stoletjih vojskovanja v 19. stoletju spet popolnoma vrnil k svojim koreninam – skrbi za bolnike. Red, ki ga od lani vodi Italijan Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto (ravno te dni je na obisku v Sloveniji), ima diplomatske odnose s 108 državami po svetu ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke.
Malteški viteški red ima po svetu okoli 13.500 članov, ki se delijo na viteze oziroma dame (to so laiki, ki se ukvarjajo z dejavnostmi reda v prostem času), brate (to so nekakšni menihi, saj ne smejo biti poročeni) in duhovnike, ki pristopijo k redu. Obstajajo tudi prostovoljci oziroma prostovoljke malteškega reda, ki skrbijo za bolne in se uradno imenujejo malteška bolniška pomoč.
Hospitalci na Slovenskem
Na ozemlje današnje Slovenije so hospitalci prišli v 13. stoletju. Leta 1217 se omenja komenda (to je posest v lasti reda) v Melju pri Mariboru, leta 1256 v Polzeli in v istem času še komenda pri cerkvi sv. Petra pri Kranju (kraj je zdaj znan kot Komenda). Red je leta 1757 zgradil tudi baročno cerkev Sv. Križa na Gori Oljki pri Polzeli.
V 18. stoletju so redovne komende prenehale delovati na Slovenskem, znova se je malteški viteški red vrnil julija 1992, ko je bil podpisan meddržavni protokol med redom in Republiko Slovenijo. Red je začel delovati v Sloveniji leta 1999.
Preberite še:
Slovenski genij, ki ga je slavil ves svet
Slovenski malteški vitezi in dame
Slovenski pripadniki malteškega reda, teh je več kot 30, so med drugim nekdanji ministri Lovro Šturm, Andrej Šter in Jože Osterc. V redu so tudi duhovniki, na primer kardinal Franc Rode, upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek, koprski škof Jurij Bizjak in nekdanji vikar v Slovenski vojski Jože Plut.
Red ima v Brezjah laično ambulanto prve pomoči za romarje, pripadniki reda so vsako leto strežniki bolnih na romanju v Lurdu.
Preberite še:
Kako je posnetek dečka, ki dela domačo nalogo pod cestno svetilko, zaokrožil svet
Preberite še:
9 navedkov slavnih očetov o starševstvu
Preberite še:
Ste pozabljivi? Samski? Pogosto izgubljate stvari? Lahko vam pomaga ta svetnik
