Cesar Maksimilijan je vladar, ki je položil temelje habsburškemu svetovnemu imperiju. Njegov vzdevek je bil zadnji vitez in govoril naj bi tudi slovenski jezik.
Kljub precej uveljavljenemu prepričanju, da je bil slovenski jezik v obdobju, ko so bili Slovenci del Svetega rimskega cesarstva (v zgodovinopisju znanega kot Nemško cesarstvo), le nepomemben jezik kmečkega sloja, v resnici ni bilo tako.
Preberite še:
Srhljiva usoda predvojne slovenske gospodarske smetane
Dvojezično plemstvo
Tudi plemstvo, ki je živelo v slovenskem jezikovnem prostoru, je namreč poleg nemščine pogosto obvladalo tudi slovenski jezik. Ta je bil med drugim tudi obredni jezik ustoličevanja koroških vojvod vse do leta 1414.
Ko je leta 1227 zgornještajerski potujoči vitez in pesnik Ulrik Liechtensteinski, oblečen v Venero, pripotoval na Koroško, ga je koroški vojvoda Bernhard Spanheimski pričakal in pozdravil s slovenskimi besedami “Buge waz primi, gralva Venus” (Bog vas sprejmi, kraljica Venera).
Cesarica, ki je verjetno znala slovensko
Domnevamo lahko, da je slovensko govorila tudi Barbara Celjska. Ta se je leta 1405 poročila z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim, ki je pozneje postal rimski oziroma nemški cesar. Barbara, ki je mesto ob Savinji zapustila leta 1405 ali celo že leta 1401, je tako postala cesarica.
Slovenščino pa naj bi obvladal tudi cesar Maksimilijan I. Habsburški oziroma Maksimilijan Avstrijski. Ta se je rodil 22. marca 1459 na gradu v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt). Njegov oče je bil cesar Friderik III., mama pa Eleonora Portugalska.
Preberite še:
Zamolčani mož, ki je postavil na noge slovensko gospodarstvo
Preberite še:
Islamska država je v Iraku potolčena, a kristjani so še vedno ogroženi
Mladi Maksimilijan na varnem med Slovenci
Leta 1470 je zgodaj ovdoveli cesar Friderik III., ki se je srdito vojskoval z Madžari, svojega sina Maksimilijana in hčerko Kunigundo poslal z Dunaja na varno na Koroško, na grad Bekštanj (nem. Finkenstein).
Grad, ki mu je takrat gospodoval vitez Sigmund Kreuzer, leži v bližini Baškega jezera in je varoval poti v dolini reke Zilje. Okolica gradu je bila v tistem obdobju popolnoma slovensko govoreča.
Celjan, ki naj bi poznejšega cesarja naučil slovenščine
Po različnih virih je mladi Maksimilijan na tem gradu preživel od nekaj mesecev do nekaj let. Takrat in tudi v poznejših letih je bil Maksimilijan, ki je leta 1486 postal rimski oziroma nemški kralj, leta 1508 pa cesar, pogosto obkrožen s slovensko govorečimi podaniki.
Med drugim je bil njegov vzgojitelj Tomaž Prelokar, ki je v virih znan tudi kot Tomaž iz Celja (Thomas de Cilia), saj se je leta 1430 rodil v okolici Celja. Prav Prelokar naj bi Maksimilijana naučil slovenskega jezika. V poznejših letih je postal visok uradnik in cesarjev zaupnik.
Cesar dal pobudo za slovenski slovar
Naklonjenost do slovenskega jezika je cesar Maksimilijan pokazal tudi tako, da je dal pobudo za izdajo slovenskega slovarja. Žal ta pobuda ni bila uresničena (vir: Stane Granda, Slovenija: Pogled na njeno zgodovino).
Cesar Maksimilijan je povezan še z enim pomembnim možem, ki je imel korenine na današnjem slovenskem ozemlju. Leta 1508 je namreč v viteza povzdignil Žigo oziroma Sigismunda Herbersteina.
Cesar Vipavca poslal v daljno Rusijo
Herberstein se je rodil leta 1486 v Vipavi (njegov stric je bil znani Erazem Predjamski) in se je v mladih letih naučil slovenskega jezika. Leta 1515 je postal član cesarskega sveta in začel bleščečo diplomatsko kariero.
Maksimilijan je Herbersteina prav zaradi njegovega znanja slovenščine leta 1516 poslal v takrat za Evropo skrivnostno slovansko govorečo Moskovsko veliko kneževino oziroma Rusijo.
Preberite še:
To je najbogatejši Slovenec vseh časov
Preberite še:
Se je Jezus rodil pred ali po Kristusu?
Zadnji vitez
Maksimilijan je vladal v obdobju, ko se je srednji vek prevešal v novi vek. To je bil čas, ko se je staro viteštvo dokončno poslavljalo, zato se je cesarja, ki se je pogosto v prvih bojnih vrstah vojskoval v številnih bitkah, oprijel vzdevek Zadnji vitez.
Cesar Maksimilijan, ki je umrl 12. januarja 1519, je v obdobju svojega življenja utrdil moč habsburške dinastije in postavil temelje svetovnemu družinskemu imperiju. Njegov sin Filip, znan tudi kot Filip Lepi, je namreč leta 1506 postal kralj takrat najmočnejše države v Evropi – Španije.
