Kakor na tretjo adventno nedeljo, tako si tudi na četrto postno nedeljo Cerkev privošči trenutek predaha in se že ozira proti velikim praznikom, ki prihajajo, in jih zavzeto pričakujemo in se nanje pripravljamo.
Podobno kot nedelja Gaudete tudi nedelja Laetare nosi svoje ime po začetku vstopnega speva iz preroka Izaija (66,10-11), ki se ta dan moli na začetku svete maše: “Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil.”
Zatekati se h Gospodu
S temi besedami želi liturgija nedelje tudi vernike spodbuditi, naj kljub morda dolgemu postnemu času ne omahujejo, ampak naj se zatekajo h Gospodu, ki jih bo potolažil in jim dal novih moči. Nedelja Laetare je tako tudi trenutek veselja nad tem, da je za nami že malo več kot polovica postnega časa in je velika noč vsak dan bližje.
Enako kot na tretjo adventno nedeljo tudi na nedeljo Laetare vidimo vijolično liturgično barvo, ki je znamenje spokornosti, zamenja rožnate barve, ki tudi navzven nakazuje omilitev postnega časa, veselje, ki nas na ta dan prevzema.
Po starodavnem izročilu Cerkve je bilo v postnem času prepovedano obhajanje zakramenta svetega zakona. Edina izjema pri tem je bila ravno nedelja Laetare. Tudi pri sveti maši in drugih liturgičnih obredih so ves postni čas izključeni vsi elementi, ki bi spominjali na veselje. Ne pojeta se aleluja in slava, tudi kadilnice naj se ne bi uporabljalo, razen na nedeljo Laetare oziroma ob posebnih praznikih, kot je praznik sv. Jožefa in Gospodovo oznanjenje Mariji.
Nova stvaritev
Tudi Božja beseda te nedelje nas na poseben način vabi k veselju in nas opominja k radosti nad odrešenjem. Apostol Pavel nas v drugem pismu Korinčanom spodbuja k veselju nad tem, da smo po Kristusovi spravni daritvi na križu, ko nas je spravil z Bogom Očetom, postali nova stvaritev. Prav tako nas v psalmu psalmist vabi, naj skupaj z njim prepevamo in se veselimo, naj se zahvaljujemo Gospodu za vse njegove dobrote. Tudi v priliki o usmiljenem očetu nas Jezus vabi ne le k pokori za naše grehe, ampak da bi se kakor nebeški Oče tudi mi znali veseliti nad grešniki, ki se spreobrnejo in se vrnejo na pravo pot življenja.
Nedelja veselja nas tako opominja, da post ni le čas pokore, ampak nas usmerja k praznovanju dovršitve našega odrešenja, k velikonočni skrivnosti, ki pa je nadvse vesel in radosten dogodek. A preden lahko v polnosti praznujemo in obhajamo te skrivnosti, se moramo dobro pripraviti in tudi veselo pričakovati veliko noč.
Nebeški Oče,
veselimo se, da je tvoj Sin spravil
človeški rod s teboj.
Pomagaj svojemu vernemu ljudstvu,
da se bo z iskrenim prizadevanjem in živo vero
pripravilo na prihodnje praznike.
