Varšavska župnija sv. Aleksandra vabi vernike k skupnemu teku. Pobuda je sestavljena iz dveh delov: teka in razmišljanja o evangeliju. “Ideja se je rodila iz dejstva, da zelo rad tečem, vsak dan. Razmišljal sem, da je vredno raziskati nove oblike pastoralne službe in k teku povabiti tudi vernike,” pravi Kuczmarski.
Tek z dobro novico
Duhovnika zanima evangelizacija, ki zahteva izstop iz Božje hiše. “Danes ni dovolj čakati, da ljudje pridejo v cerkev. Človeku, ki je izgubil vero, to nič ne pomeni,” razlaga.
S pobudo Tek z veselo novico želi doseči tiste, ki sami od sebe ne bodo prišli na župnijsko bogoslužje. “Moraš jim slediti in za njimi celo teči,” pravi Kuczmarski. Verniki so se povabilu odzvali z veseljem in nasmehom. Trenutno skupino sestavlja 15 ljudi. “Začeli smo oktobra, malokdo želi teči pozimi,” razlaga.
Vsako soboto se udeleženci pobude srečujejo ob deseti uri pred Cerkvijo sv. Aleksandra v Varšavi. Skupaj tečejo kakšno uro in pretečejo od pet do sedem kilometrov. Po teku se vsi odpravijo v bližnjo kavarno, prebirajo evangelij dneva, se pogovarjajo in delijo svoja razmišljanja.
“Razsežnost skupnosti je pomembna”
Skupina vključuje posameznike, stare od 15 do 65 let. Tempo teka prilagajajo kondiciji udeležencev. Kot pravi Kuczmarski, je najpomembnejša stvar pri tem teku občutek skupnosti. Za sodelovanje v pobudi ni treba biti športnik.
“Ne gre za razkazovanje pred drugimi in za dokazovanje, kdo teče hitreje. Pomembno je, da tečemo skupaj. Nekdo upočasni, da bi šel v korak s tistim, ki zaostaja. Želimo doseči srednji tempo. To vpliva tudi na stvari, ki so povezane z vero. Vsak od nas ima z Bogom drugačen odnos, na drugačni ravni. Bistvo torej ni v hitenju, ampak da včasih upočasnimo tempo in gremo v korak s tistimi, ki tečejo počasneje,” razlaga.
In dodaja: “Mislil sem si, da je v duhu trenutne sinode in tega, kar pravi papež Frančišek, pomembno, da je Cerkev ‘Cerkev na poti’ in da tek ruši ovire.”
Naložba v odnos
Po besedah duhovnika so takšne pobude naložba v odnos. “Bog je odnos treh božjih Oseb, tudi Cerkev temelji na odnosu. Že med drugim vatikanskim koncilom je bilo govora o tem, da se je treba odpreti Božji besedi in ji skupaj prisluhniti. V Cerkvi ne gre le za lepe in navdihujoče pridige, ampak za to, da smo skupaj,” poudarja.
Kuczmarski sanja o župniji kot skupnosti, v kateri se odnosi ne končajo po obhajanju svete maše. “Ko bo malo topleje, bomo morda pred župnijo postavili kakšen šotor, da se tam skupaj srečamo, pijemo čaj in kavo ter se pogovarjamo o Božji besedi,” pravi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
