Aleteia logoAleteia logoAleteia
čet, 19. maja |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

“Dostojanstvo je osnova za pravično in svobodno družbo”

Fotografija je last WYA Slovenija.

Katarina Berden - objavljeno 23/02/22

Dostojanstvo je treba definirati, razumeti in nato upoštevati. Nič od tega se ne more zgoditi, če se o tem ne pogovarjamo

Vid Sosič končuje magistrski program Religija in etika, diplomiral je iz zgodovine in teoloških študijev. WYA (Svetovno združenje mladih) je spoznal, ko je bil povabljen na Izobraževanje o človekovem dostojanstvu leta 2020, po opravljenem tečaju pa se je pridružil Svetovnemu združenju mladih. Postal je predavatelj na tečajih. V prostem času rad bere in piše o družbeno-političnih temah.

Vsi poznamo besedo dostojanstvo. Kaj pa to pravzaprav pomeni?
Besedo dostojanstvo pogosto slišimo, a težko bi rekli, da z njo vsi mislimo isto. Obstaja več pogledov na dostojanstvo. To je med drugim več kot očitno v politiki, kjer vse strani govorijo o dostojanstvu, hkrati pa se zavzemajo za popolnoma različne stvari. Če poskušam biti objektiven, je zame v osnovi dostojanstvo pravica človeške osebe, da je spoštovana, cenjena in obravnavana etično.

V WYA dodajamo še, da je pri tem ključno, da pripada vsaki človeški osebi preprosto zato, ker je človeška oseba, brez dodatnih motivov, argumentov ali načel. Tako pripada vsakemu, ne glede na kakršnokoli osebno okoliščino, od spočetja do naravne smrti, in je nedotakljivo.

Iz tega sledi, in to nas pri razumevanju dostojanstva najbolj loči od mnogih drugih vrednotnih sistemov, da je kot tako temelj in izvir človekovih pravic in ne obratno. Zato je tudi dostojanstvo osnova za pravično in svobodno družbo, pri čemer je ta odgovorna, da ga ščiti prek prava in kulture, kar se lahko najbolje presoja pri odnosu do pravice do življenja.

Zakaj je pomembno, da se pogovarjamo o človekovem dostojanstvu?
Kot sem že omenil, je pogledov na to, kaj beseda pomeni, zelo veliko. Hkrati ga vsi dojemamo kot ključni element pri grajenju boljše, pravičnejše družbe. Tako je pri WYA kot tudi pri tistih, s katerimi ne delimo nobenih vrednot. Tudi sam se ne spomnim, da bi mi kdaj dva sogovornika povedala isto definicijo, v kolikor sta o tem sploh že kaj razmišljala.

Če se vsi strinjamo, da je dostojanstvo tako pomembno, je ključno, da poskušamo biti glede vprašanj vezanih nanj čimbolj enotni. Potrebno ga je torej definirati, razumeti in nato upoštevati. Nič od tega se ne more zgoditi, če se o tem ne pogovarjamo.

Kako je nastalo WYA? Kakšni so bili začetki in kakšne razsežnosti ima danes?
Leta 1999 se je v New Yorku odvijala konferenca OZN na temo populacije in razvoja. Kot prostovoljka je bila prisotna prostovoljka tudi bodoča ustanoviteljica WYA Anna Halpine.

Zmotila jo je skupina 32 mladih, ki je v imenu treh milijard vrstnikov kot ključno za človeški razvoj zahtevala uvedbo univerzalne pravice do splava, spolnih pravic otrok in izbris pravic staršev.

Anno je zmotilo to, da tako majhna skupina vnaprej politično določenih oseb govori v imenu milijard ostalih, predvsem pa ignoriranje najosnovnejših človeških potreb, kot so pitna voda, izobrazba in zaposlitev.

To jo je spodbudilo, da je že naslednji dan delegatom in ostalim delila danes znamenite “pink flayerje”, na katerih se je opredelila proti zahtevam skupine in v treh ključnih točkah izpostavila to, kar je kot ključno za razvoj razumela sama in njeni vrstniki.

Najprej, da so pravice mladih že zadostno zastopane v Splošni deklaraciji človekovih pravic, potem pomen spolne odgovornosti in obvladovanja v nasprotju z neomejenimi spolnimi pravicami, ter nazadnje spodbujanje staršev, da prevzamejo odgovornost za primarno vzgojo svojih otrok v skladu z lastnimi prepričanji, ne pa da to prepustijo političnim inštitucijam.

Poudarek je tudi na gledanju človeka v celoti, ne zgolj s fizičnega, ampak tudi moralnega, duhovnega, čustvenega in intelektualnega vidika. S somišljeniki so med delegati, zlasti tistimi iz tretjega sveta, dobili zelo pozitiven odziv in tako je bila WYA kmalu tudi uradno ustanovljena.

Danes šteje več kot milijon mladih članov po vsem svetu. Aktivna je v OZN, EU in drugje ter se prek konferenc in dialoga s svetovnimi voditelji zavzema, da bi človekovo dostojanstvo bilo upoštevano pri vseh odločitvah.

Kako konkretno izgleda delo mladih, ki so vključeni v WYA?
Član združenja je povabljen, da se udeležuje zelo raznolikih kulturnih, dobrodelnih in podobnih projektov, ki so mednarodni ali lokalni. Najbolj osnovni je “Izobraževanje o človekovem dostojanstvu” (IČD), ki se izvaja po vsem svetu in je vstopna točka v združenje. Slovenska sekcija je bila ustanovljena šele pred kratkim, mislim, da konec leta 2020.

Pred tem je bil kurikulum IČD že izveden pod pokroviteljstvom hrvaške sekcije, ampak se nas je šele po takrat zadnji izvedbi, kjer sem bil udeleženec tudi sam, zbralo znatno število mladih, pripravljenih iti dlje. Postali smo registrirano društvo in začeli izvajati IČD, počasi, a vztrajno pa še druge projekte.

Kaj točno pa je izobraževanje o človekovem dostojanstvu in kakšni so še kateri drugi projekti?
To je tečaj, po opravljenem tečaju lahko vstopiš v združenje, se odločiš za članstvo ali ne. Zajema sedem poglavij v osmih srečanjih, z naslovi, kot so Solidarnost, Kultura, Svoboda itd. Udeleženci pred srečanjem preberejo izbrana zgodovinska in sodobna besedila različnih mislecev, aktivistov, politikov, verskih osebnosti in drugih, za katere v združenju menimo, da zagovarjajo naše vrednote.

Na srečanju je predavateljski del, kjer je tema razložena s pomočjo besedil, poskušamo pa dati veliko prostora tudi za pogovor, ampak je to odvisno tudi od zgovornosti skupine. 😊

Imamo tudi projekt Človek človeku pismo, kjer se povežejo ostareli in mladi prek pisanja pisma, s tem se vzpostavi neki odnos, omogoči dostojanstvo tudi starejšim, ki so pogosto pozabljeni in osamljeni. Naj pri tem omenim, da je ta projekt odprt za vse, zato če koga zanima, ali pozna koga, nas lahko kontaktira, bomo veseli.

Obstajajo mednarodni projekti, na primer pomoč brezdomcem prek umetniških delavnic v Zagrebu. Vzpostavljamo tudi “Human Dignity Curriculum”, ki se bo izvajal po šolah in je tudi namenjen izobraževanju o dostojanstvu, a za mlajše.

Izobraževanje o človekovem dostojanstvu

Izobraževanje o človekovem dostojanstvu je namenjeno mladim med 18. in 30. letom starosti. Poteka v obliki (zaenkrat) spletnih srečanj. Na vsakem izmed srečanj je s pomočjo znanih svetovnih besedil obravnavana določena tematika. Čeprav gre za družbena in aktualna vprašanja, srečanja potekajo v sproščenem in mladostnem vzdušju. V marcu se začenja nov sklop izobraževanj, prvo srečanje bo v torek, 8. 3., ob 18.30. Več o prijavi in izobraževanju najdete tukaj.

Katere so vrednote, ki jih združenje zagovarja?
Gotovo v prvi vrsti dostojanstvo, ampak sem o tem že veliko povedal. Zelo pomembna je pravica do življenja, enako tudi družina. V družini se vsaka oseba najprej sreča s sočlovekom in zaživi v solidarnosti in svobodi, ki sta tudi zelo pomembni vrednoti in imata v IČD svoji poglavji.

Pomembno načelo, ki zajema vse komponente človeške osebe, je celosten človeški razvoj. Mogoče malo v ozadju, a nič manj pomembna vrednota je tudi intelektualnost. Združenje mladih si prizadeva, da so člani intelektualno, sploh filozofsko in pravno, podkovani toliko, da so te vrednote sposobni samozavestno in učinkovito zagovarjati.

Zakaj je pomembno, da so mladi v družbi aktivni in kaj to konkretno pomeni, da je mlad človek družbeno aktiven?
Ljudje smo družbena bitja. Vsak ima odgovornost, da participira v svojem okolju. To izhaja že iz naše narave. Praktično vse, kar imamo, imamo zaradi nekoga drugega. Čut za to odgovornost je še posebej ključen v svobodnih demokratičnih družbah, kjer naj bi vladalo ljudstvo.

Če pol ljudstva ni aktivnega, je to nekako tako, kot da bi neki vladar vladal zgolj s pol svoje energije in časa. Rezultati so bistveno slabši, potencial za kaos pa večji. Ne vem, zakaj bi bili mladi iz te odgovornosti izvzeti. Prej, ko boš aktiven, prej boš tudi odkril tisti svoj potencial. Nenazadnje so mladi tisti, ki bodo še najdlje časa na svetu s posledicami odločitev v sedanjosti.

Načinov za biti aktiven je veliko. Vsekakor je lahko aktivnost neka vsakdanja drža, ko pri sprejemanju osebnih odločitev vidimo kakšen centimeter dlje od svojega praga in mislimo še na koga. Včasih soseda, včasih narod, včasih vse človeštvo.

Aktivnost pa je lahko seveda tudi konkretnejša, prek dobrodelnih, političnih, kulturnih in mnogih drugih dejavnosti. Bistveno je, da s svojim ravnanjem ohranjaš in ščitiš, kar je dobrega, in izboljšuješ, kar je slabega. Eden od načinov je gotovo udeležba na Izobraževanju o človekovem dostojanstvu. 😉

Tags:
intervjumladiosebna rast
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.