Ko je Charlotte Fatoma začutila, da je tik pred porodom, v tistem trenutku pa je bila sama sredi meddržavne avtoceste v Pensilvaniji, jo je, povsem razumljivo, zagrabila panika.
Charlotte, doma iz Filadelfije, je bila pravzaprav sredi svojega običajnega delovnega dne kot medicinska sestra v naselju varovanih stanovanj. Ko je mati dveh otrok začutila, da se porod začenja, je bila prepričana, da bo lahko še pravočasno prispela do porodnišnice, toda njena najmlajša je imela drugačne načrte!
Ko se je Charlotte vozila proti porodnišnici, je porod hitro napredoval. Ker se je znašla sredi prometnega zamaška, je ugotovila, da ji ne bo uspelo pravočasno priti do porodnišnice. Zato je ustavila avtomobil ob strani avtoceste in poklicala nujno pomoč. Na klic se je odzvala Elyce Rivera. Na tem delovnem mestu je bila šele mesec dni in še nikoli ni nobeni ženski prek telefona pomagala pri rojstvu otroka.
“Ko sem se oglasila, sem mislila, da se je ženska na drugi strani telefonske slušalke zapletla v prometno nesrečo: bila je vsa panična in prestrašena,” je Elyce pojasnila v pogovoru za ameriške medije.
Ohranjanje mirne krvi
“Charlotte je samo kričala. Zato sem ji dejala, da vse, kar čuti sama, občuti tudi njen otrok. Nisem pa želela, da bi dete zašlo v stisko, zato sem ji ves čas prigovarjala: ‘Samo globoko dihaj,'” je povedala Elyce.
Za Charlotte je dogajanje postajalo vedno bolj stresno. Takole je pojasnila: “Popadki so se pojavljali že vsaki dve minuti in prišla sem do točke, ko nisem več mogla prenašati bolečine. Elyce pa je bila zelo mirna. In tako sem se umirila tudi sama.”
V vsem tem kaosu je Elyce Charlotte dajala podrobna navodila, kako naj se v pripravi na prihod svoje brzinske deklice v avtomobilu namesti v najugodnejši položaj za porod.
Kmalu zatem se je rodila Elizabeth Elyce – drugo ime je dobila po požrtvovalni operaterki. “Zelo srečna sem bila, vse je bilo zelo čustveno. Morala sem umakniti mikrofon, oči se se mi povsem zasolzile,” se Elyce spominja neobičajnega poroda.
Kar zadeva Charlotte, ji je umirjeno vodenje operaterke Elyce rešilo življenje: “Elyce, operaterka za klic v sili, je pravzaprav moj angel varuh. Čudovita je bila. Tako prijazno mi je pomagala.”
Charlotte ji je hvaležnost izkazala na več načinov: hčerke ni le poimenovala po Elyce, pač pa je svojega angela varuha tudi prosila, da bi bila botra njeni deklici. Ta častna vloga bo za vedno zaznamovala njuni življenji, kar je izpostavila tudi mlada mamica: “Bili sva popolni tujki, zdaj pa bosta najini življenji za vedno povezani med seboj.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.