Sv. Terezija Deteta Jezusa je imela iz številnih razlogov izredno rada božič. Med drugim jo je spominjal na njeno prvotno “spreobrnjenje” v otroštvu, pa tudi na praznovanje Deteta Jezusa, ki ga je tako globoko ljubila.
Rada je imela tudi sneg,kot se spominja v svoji Zgodbi duše.
Ali se spominjaš, ljuba Mati, da sem ti pripovedovala, kako zelo rada imam sneg? Ko sem bila še čisto majhna, me je njegova belina povsem začarala. Zakaj sem imela tako rada sneg? Morda zato, ker sem mala zimska cvetlica in so moje oči prvič zagledale zemljo, ko je bila odeta v čudovit bel plašč.
Za dan prejema redovnega oblačila, ko naj bi vstopila v noviciat v karmeličanskem samostanu v Lisieuxu, je bil določen 10. januar 1889. V njenem koncu Francije je bilo vreme že precej pomladno in sv. Terezija Deteta Jezusa je izgubila že vse upanje, da bo tistega dne snežilo.
In tako sem si na dan prejema redovnega oblačila želela, da bi bila zemlja, podobno kot jaz, odeta v nedolžno belino. Vreme je bilo tako milo, da bi bila zunaj lahko tudi pomlad, in niti drznila si nisem upati na sneg. Jutro prazničnega dne ni prineslo nobenih sprememb in opustila sem svojo otročjo željo, saj je ni bilo mogoče izpolniti.
“Mali čudež” snega
Toda ko je po slovesnem obredu stopila na samostansko dvorišče, jo je tam kljub toplemu vremenu čakal sneg.
V trenutku, ko sem znova stopila na samostansko dvorišče, je moj pogled obstal na kipu Deteta Jezusa, ki se mi je smehljal sredi rož in luči; in potem, ko sem se obrnila proti notranjosti dvorišča, sem videla, da je, kljub milemu vremenu, prekrito s snegom. Kakšna pozornost z Jezusove strani! Uslišal je najmanjšo željo svoje male neveste in ji poslal sneg. Kje je še bitje, tako mogočno, da zmore poslati snežinko, ki bo padla tja, kamor si je zaželela njegova ljubljena?
Vsi so bili povsem osupli in odtlej so mnogi ljudje, ki so slišali za mojo željo, ta dogodek opisovali kot “mali čudež” dne, ko sem prejela svoje redovno oblačilo, in zdelo se jim je nenavadno, da sem tako navdušena nad snegom. Še bolje pa je, da kaže tudi na čudovito vzvišenost Deviškega ženina –Njega, ki ljubi svoje lilije, bele kakor sneg.
Mali čudež snega spominja na znameniti božični film Beli božič,v katerem vsi upajo na sneg in molijo, da bi zapadel. Kljub vsem okoliščinam in milemu vremenu začne snežiti v najbolj nepričakovanem trenutku.
To je dokaz, da nikoli ni otročje moliti za sneg, saj nas Jezus ves čas ljubeče opazuje in je zadovoljen, kadar se tudi mi veseli smejimo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.