Dorota Kaczmarek že od malega rada poje. Zdaj tudi piše pesmi in sanja o snemanju albuma in o tem, da bi svoj glas slišala na radiu. Je tekmovalka letošnje sezone poljskega pevskega šova talentov The Voice of Poland (Glas Poljske), ki ga na poljski javni televiziji organizirajo že dvanajstič.
Mlada Poljakinja koraka po svetu s protezami. Nogi je izgubila, ko se je pred nekaj leti v globoki depresiji vrgla pod vlak. Z depresijo se je pred tem borila že leta.
“Med 15. in 16. letom so se stvari začele slabšati. Začela sem zanemarjati šolo, svoja zanimanja in družabna srečanja. Pojavili sta se brezbrižnost in črnogledost,” pravi. “Z mano je bilo res hudo. Sovražila sem svoj odsev v ogledalu, imela sem se za neumno, nič ni imelo smisla.” Želela je preprosto umreti.
Brez moči za boj
Kot najstnica ni iskala pomoči strokovnjakov – zdelo se ji je ponižujoče. “Razmišljala sem stereotipno, zdelo se mi je, da psihologe in psihiatre obiskujejo le ljudje, s katerimi nekaj ni prav v glavi.” O svojih težavah se je sicer pogovorila z ljudmi, s katerimi si je bila blizu, vendar je začutila, da prestopajo njene osebne meje, ko so ji skušali pomagati.
Čeprav je večkrat razmišljala o samomoru, si tistega dne sprva ni nameravala poskusiti odvzeti življenja na železniških tirih. “Bila sem na napačnem mestu ob napačnem času, tik ob železniški progi,” pravi.
“Želela sem se rešiti življenja in nisem razmišljala, ali mi bo v to v čem pomagalo ali rešilo moje težave. Po glavi mi je krožilo vprašanje: kako dolgo se moram še mučiti? Od sovraštva do sebe sem prešla do popolne brezbrižnosti.” Ni več imela moči za boj.
Izgubila je nogi, dobila nazaj voljo do življenja
Zdaj se z boleznijo bori že nekaj časa in meni, da ji gre kar dobro. “Izgubila sem obe nogi, toda namesto tega spet dobila voljo do življenja,” pravi. “Dobila sem možnost še malo boriti se.”
Sodelovanje na pevskem televizijskem šovu ji je dalo še večjo voljo do delovanja. Prejela je veliko sporočil in čestitk za njen nastop kot tudi spodbudnih komentarjev na internetu.
Kot invalidna oseba ima sicer po amputaciji obeh spodnjih okončin nekaj težav pri vsakodnevnem gibanju. “Ne zmorem vsega. Želim si teči, toda vem, da tega več ne morem. Podobno je s kolesarjenjem. Težko ohranjam ravnotežje in padam. V takšnih trenutkih se spomnim na tisti dan. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi …”
Toda tako razmišljanje ne prinaša nič dobrega, dodaja. Nasprotno. “Zdaj vem, da ima depresija lahko veliko obrazov in da je pomemben hiter odziv,” pravi. Samomor se lahko načrtuje dolgo, lahko pa je rezultat hipnega impulza.
Po poskusu samomora so ji pomagali zaživeti glasba in prijatelji. Čeprav je že kot otrok za svoje glasbeno udejstvovanje prejela več priznanj in nagrad, ji je veliko pomenil trenutek, ko je napisala, posnela in naložila svojo prvo pesem Demilah na YouTube, za katero je prejela več pozitivnih odzivov, tudi od neznancev.
Strah pred pomilovanjem
Ob prijavi na prej omenjeni pevski šov talentov sprva ni želela deliti svoje življenjske zgodbe. “Imela sem pomisleke, kako bodo mojo zgodbo dojemali občinstvo in žirija,” pravi. “Ali bodo ljudje moje priznanje videli kot nekaj, kar morajo pomilovati?”
Pred tem je sodelovala v podobnem pevskem tekmovanju, kjer je dobila vtis, da jih bolj zanimajo njene proteze kot njeno petje, in ni želela podobnega izkusiti še enkrat. Za pričevanje in spodbujanje drugih, naj ob težavah poiščejo strokovno pomoč, se je odločila šele po tem, ko je v njenem krogu prijateljev prišlo do več samomorov.
Depresija stalna spremljevalka, vendar se je vredno boriti
“Občutek nemoči in osamljenosti v depresiji je zelo močan, zato lahko postanemo ravnodušni do drugih, morda ne želimo pomoči ali prisotnosti nekoga drugega,” pravi.
“Ta bolezen ima značilnost, da zasenči vse, kar je pozitivno okoli nas, vključno z ljudmi, ki si želijo pomagati. Samo odpreti morate oči in videti dobro.” Psihoterapijo priporoča vsem, ki se spopadajo z depresijo. “Le s specializirano pomočjo lahko resnično spoznaš samega sebe, da razumeš bolezen in zakaj se je pojavila pri vas,” dodaja.
Prav tako poudarja, da se je treba odzvati že na najmanjše znake, da z nami nekaj ni v redu, saj se depresija lahko kaže na različne načine. “Depresija je bolezen, ki se vrača, a ne smete obupati!”
Viri: onet.pl, pl.aleteia.org, voice.tvp.pl
