Aleteia logoAleteia logoAleteia
Pet, 29. marca |
Aleteia logo
Navdihujoče zgodbe
separateurCreated with Sketch.

“Videl sem luč.” Mladenič se je po izkušnji skorajšnje smrti spreobrnil in postal duhovnik

Eu vi a luz, testemunha o pe. Vincent Lafargue

RCF-Radio Chrétienne Francophone | Captura de Tela YouTube

Francisco Vêneto - objavljeno 15/09/21

"Kar se je zgodilo v tistem trenutku, je veliko bolj živo kot karkoli drugega v mojih mislih"

Poročanje o nenavadni svetlobi je pogosto vsebina pričevanja ljudi, ki niso bili le na robu smrti, ampak že “malo čez rob”. Nekateri celo trdijo, da so se počutili, kot da bi “lebdeli”, kot da bi se znašli “zunaj svojega telesa” in celo da so svoje telo videli “od zgoraj”, hkrati pa so zagledali močno svetlobo v nekakšnem “tunelu”, ki se je odprl pred njimi. Vendar so se iz nekega skrivnostnega razloga vrnili v svoja telesa in tako “preložili” svoj odhod s tega sveta. Obstajajo celo nevroznanstvene študije, ki poskušajo razložiti, kakšen pojav je tako imenovana “izkušnja skorajšnje smrti”.

Oče Vincent Lafargue, ki živi v Švici, pripoveduje o takšni izkušnji: “Videl sem tisto znamenito luč.”

Leta 2000 je bil Vincent 25-letni katoličan, vendar po njegovih besedah ​​”ni redno prakticiral vere”. Pravzaprav je bil on tisti, ki je menil, da ima pravico Boga potegniti za ušesa in od njega zahtevati zadoščenje za nesreče in zla sveta. Močan in zdrav je opravljal tri poklice hkrati: v dopoldanskem času je delal kot radijski voditelj, v popoldanskem času je bil učitelj francoskega jezika, zvečer pa igralec. “Tako kot veliko ljudi v tej starosti sem tudi jaz menil, da sem nesmrten.”

Toda Vincent je vedel, da do zadnje minute natrpan način življenja ne more trajati v nedogled. Spoznal je, da je vse v njegovem življenju “nad omejitvami hitrosti”, saj ga je eden njegovih učencev opozoril na “jezikovni tik”: Vincent je nenehno uporabljal prislov “hitro”. “Na hitro preglejmo nalogo.” “Hitro začnimo s tem tečajem.” Vse je moralo biti “hitro”.

Rdeča luč

“Tisto noč sem razmišljal o tem na svojem motorju in v srcu sem se začel pogovarjati z Bogom. Rekel sem: ‘Vem, da grem prehitro in da ta tik pove nekaj o mojem življenju. Preveč delam in bi rad nekoliko upočasnil, pa ne vem, kako, predvsem zato, ker imam rad vse, kar počnem.”

Mladenič, ki je živel “hitro”, je nato Bogu izrekel mešanico prošnje in izziva: “Če si tako pameten, če res obstajaš, zakaj me ne poskusiš ustaviti?”

Takrat se je začela nepričakovana izkušnja.

“Ustavila me je rdeča luč. Takrat mi je zelo jasno začel govoriti glas, glasnejši od glasbe, ki sem jo glasno poslušal skozi slušalke. Ta glas, zelo mehak in nežen, ki ni imel nič opraviti z glasom moje vesti, me je dvakrat vprašal: ‘Ali se res zavedaš, kaj me sprašuješ?’ In obakrat sem na glas, ne da bi vedel, kaj počnem, odgovoril: ‘Da.'”

Brutalen trk

Ko se je na semaforju prižgala zelena luč, je Vincent komaj uspel prevoziti 100 metrov, ko je čelno trčil v avtomobil, ki je pridrvel s hitrostjo 80 kilometrov na uro. S približno enako hitrostjo je pripeljal tudi Vincent na motorju. Trk je bil brutalen.

“Voznica avtomobila je imela s seboj mobilni telefon, kar je bilo za leto 2000 nenavadno. Takoj je poklicala policijo namesto rešilca, ker je bila prepričana, da sem mrtev, ko me je zagledala v luži krvi. Ampak to mi je rešilo življenje, kajti pozneje smo izvedeli, da je reševalno vozilo obtičalo v prometu, daleč od kraja nesreče, policijski medicinski avto pa je bil blizu in je prihitel v dveh minutah.”

Srce se je ustavilo

Hudi zlomi, ki jih je utrpel Vincent, so povzročili hudo notranjo krvavitev. Ekipa za prvo pomoč ga je nemudoma odpeljala v bolnišnico v Ženevi, kjer je zdravnik hitro ugotovil, da umira, takoj ko je videl madež, ki je kazal na krvavitev.

Med osebjem ni bilo dežurnega zdravnika: tam je bil le zdravnik, ki je tisti dan že končal svoje delo in je po naključju stal pri aparatu za kavo, mimo katerega so pripeljali mladeniča. Zdravnik je takoj naročil rentgenski pregled Vincenta.

Razmere so bile ekstremne – tako zelo, da je tik ob vhodu v operacijsko sobo mladeničevo srce nehalo utripati.

“Videl sem luč”

O tem, kaj se je od tistega trenutka zgodilo v operacijski dvorani, je Vincent v intervjuju za National Catholic Register, enega najpomembnejših ameriških katoliških časopisov, poročal:

“Kar se je zgodilo v tistem trenutku, je v mojih mislih veliko bolj živo kot karkoli drugega. Nenadoma sem zagledal prizor, ki sem ga lahko opazoval od zgoraj. Na postelji sem videl poškodovano osebo, ljudje so se razburjali okoli nje in zaslišal sem pisk, ki je pokazal, da se je srce ustavilo. Skrbelo me je za to osebo in sploh nisem opazil, da sem to v resnici jaz. Znašel sem se v stanju popolnega počutja. Vse to je trajalo komaj minuto, vendar se je meni osebno zdelo precej dlje.

Nenadoma sem se obrnil, ker sem začutil, kot da bi me nekdo vlekel k sebi. Namesto da bi videl strop, sem videl tisto znamenito svetlobo, za katero še nikoli nisem slišal. Je veliko močnejša od sončne svetlobe, vendar se ne blešči. Pritegnila me je. Nekaj ​​trenutkov sem hodil proti tej luči, toda za razliko od drugih, ki na primer pravijo, da so v tistem trenutku videli ljubljene, ki so že umrli, ali celo samega Jezusa, se meni to ni zgodilo. Zame je bila namreč ta svetloba ‘poseljena’, ne z vidno osebo, ampak z očitno prisotnostjo, ki je bila Ljubezen, brezpogojna Ljubezen. Zame je ljubezen, kot sem pozneje izvedel, oseba: Bog. To sem zelo globoko čutil.”

Vincent dodaja, da so ga kmalu zatem “vrnili nazaj v njegovo telo”:

“To je bil fizično gledano najslabši trenutek v mojem življenju, čeprav je bil to trenutek, ko je moje srce spet začelo utripati. Vse moje bolečine so se zopet pojavile. Prestal sem zelo težke operacije. Nekateri spomini na to, kar se je zgodilo, so se pojavili takoj, ko sem se zbudil, vendar res nisem razumel pomena vsega tega.”

Postopna pot spreobrnjenja

Med dolgim ​​okrevanjem je Vincenta obiskal bolniški duhovnik, za katerega se sprva ni zmenil. Toda duhovnik ga ni nehal obiskovati. Nekega dne mu je povedal, da Bog nikoli ne dela zla, ampak to dovoljuje, saj spoštuje človekovo svobodo in “je to zlo uporabil, da se je dotaknil mojega srca”.

Spreobrnjenje je potekalo postopoma in ni bilo nekaj samodejnega po izkušnji skorajšnje smrti.

“V prvih dveh letih sem raziskoval vse svetovne religije,” pravi Vincent. Nekega dne je po radiu slišal človeka, ki je govoril o “poeziji, umetnosti, kinu … vsem, kar sem imel rad”. Ko je izvedel, da je moški duhovnik, ga je Vincent poklical. To je bil še en mejnik na njegovi poti spreobrnjenja in poti do poklica.

Izkušnja skorajšnje smrti

Izkušnja skorajšnje smrti je bila na neki način “le” mejnik – seveda velikega pomena, vendar sama po sebi ni “čarobno” aktivirala radikalne preobrazbe v Vincentovem življenju.

Pravzaprav je imel mladenič v zvezi s to izkušnjo možnost poročati istemu zdravniku, ki je opravil operacijo:

“Povedal sem mu, kaj sem videl, masažo srca, pogovor med njim in medicinskimi sestrami, številko, ki sem jo videl na steni, ime, napisano na imenski oznaki na belem plašču sestre ob moji postelji … Zdravnik je cel čas moje pripovedi ostal hkrati zainteresiran in zmeden. Rekel je, da naj se znanstveno gledano ne bi spominjal ničesar od tega, zlasti ne moškega ob postelji, ker ga nikoli nisem videl zunaj te operacijske sobe. Rekel je, da mi verjame, ker vse, kar govorim, drži, vendar tega ne more razložiti s pomočjo znanosti, ker moje srce v tistih trenutkih sploh ni več bilo.”

Oče Vincent Lafargue je bil v duhovnika posvečen leta 2010. Zdaj se pripravlja, da bo kot bolniški duhovnik zamenjal istega duhovnika, ki ga je obiskal po nesreči, zaradi katere je ugledal “tisto znamenito luč”.

Intervju (v francoščini) z očetom Vincentom lahko poslušate tudi na YouTubu:

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto

Tags:
pričevanjesmrtspreobrnjenje
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.