Sprva so kristjani romali v kraje, povezane z Jezusovim rojstvom, življenjem, križanjem in vstajenjem, seveda pa tudi v kraje, povezane s prvimi svetniki in mučenci Cerkve.
Pričevanja o tem segajo v tretje stoletje, mnogo pa je tudi ohranjenih opisov krščanskih romanj v Sveto deželo iz četrtega stoletja, kar kaže na to, da so bila romanja precej pogosta. Še več, nekateri duhovni očeti, tako na vzhodu kot na zahodu, so kristjane k temu spodbujali.
Predstavljamo vam tri izjemna romanja, ki so nepoznana in neobiskana in bi jih morda želeli dodati na svoj seznam stvari, ki jih v življenju še želite doživeti: eno je na Bližnjem vzhodu, drugo v celinski Evropi in tretje na Irskem.
Vice svetega Patrika
Romarska pot, imenovana Vice svetega Patrika, je stara več kot tisoč let. Legenda pravi, da je na majhnem otočku Station sredi irskega jezera Lough Derg Patrik molil h Gospodu za spreobrnjenje še posebej nejevernega občestva.
Njegove molitve so bile uslišane. Bog mu je pokazal jamo, v kateri je vsakdo, ki je vstopil, videl trpljenje duš v vicah, muke tistih v peklu in veselje in radost tistih, ki so v nebesih.
Dokaza, da bi Patrik kdaj obiskal otok, ni. Je pa dobro znano, da je bil tam samostan že v petem stoletju in da ga je najverjetneje ustanovil sveti Bean, sodobnik svetega Patrika. Že v začetku 12. stoletja, ko je bil samostan pod skrbništvom avguštincev, je bila tam gostilna za romarje, ki so prišli obiskat Vice svetega Patrika.
To romanje je znano kot najtežje in najbolj naporno romanje v krščanskem svetu. Za to, da romarji smejo na pot, mora biti izpolnjenih več pogojev: stari morajo biti 15 ali več let, zmožni morajo biti klečati in hoditi bosi in biti pripravljeni na strog tridnevni post, ki ga sestavljajo voda, ovseni kosmiči, kruh, čaj in kava. Vključuje pa tudi 24-urno bedenje.
Jordanska pot
Nekateri ljudje pravijo, da je po tej poti hodil že Mojzes. Mesto, ki je najbližje Petri, se imenuje Wadi Mousa, kar pomeni Mojzesova dolina. Pravijo, da kraj, kjer je Mojzes udaril po skali, od koder je pritekla voda, ni daleč od današnjega mesta. Nabatejci so iz izvira po akvaduktu peljali vodo vse do Petre, legendarnega jordanskega mesta.
Izročilo pravi, da je po tej poti hodil tudi Elija. Elijev rojstni kraj Tell Mar Elias na severozahodu je postaja na Jordanski poti.
Tam lahko najdemo ruševine svetopisemskega mesta Tišbe, prav tako pa tudi ostanke zgodnjekrščanske bizantinske bazilike. Romarji treh velikih monoteističnih verstev romajo v ta kraj in privežejo rdeče trakove na hrastovo drevo, s čimer se preroku poklonijo.
Jordanska pot seveda ni nova iznajdba. Čeprav so jo uradno odprli aprila 2017, nas pot vodi po starodavnih svetopisemskih poteh. Vključuje pa tudi pot, ki so jo rimski osvajalci uporabljali za pot iz rodovitnega severa Jordanije do juga, iz veličastnega rimskega mesta Jeraš do bogatega pristaniškega mesta Aqaba ob Rdečem morju.
To je skupaj skoraj 650 kilometrov. Peš. Vsaj 40 dni, 52 vasi, štiri različne pokrajine, več različnih starodavnih romarskih in trgovskih poti – nekakšen bližnjevzhodni kamino, ki v eni poti združi tako Staro kot Novo zavezo.
Ignacijev kamino
Kamino svetega Ignacija je romanje, ki sledi življenjski poti priljubljenega baskovskega svetnika, in sicer iz rojstnega kraja svetega Ignacija Lojolskega, mesta Azpeitia, do Manrese.
Pot se začne v Barceloni, mestu, kjer je bil Ignacij trikrat. Vsak pravi romar bo obiskal tudi ulico Carrer De Sant Ignasi v samem jedru starega dela mesta katalonskega glavnega mesta.
Ko je Ignacij prvič prišel v Barcelono, je tam ostal le en mesec, ker se je pripravljal na potovanje v Jeruzalem. V mesto je prispel 18. februarja 1523, v Italijo pa se je odpravil 20. marca.
Ko je v mesto prišel tretjič, je tam ostal tri mesece – bil je na poti od Salamanke do Pariza, kjer je končal študij. Ko pa je Barcelono obiskal drugič, je tam preživel skoraj tri leta. In ta drugi obisk je bil daleč najpomembnejši.
Ko boste obiskali Barcelono, poskrbite, da boste šli po Ignacijevih stopinjah – od ulice Carrer De Sant Ignasi do veličastne katedrale Santa Maria del Mar.
Pot vas bo popeljala skozi ozke srednjeveške ulice predelov La Ribera in El Born do trga Plaça De Santa Maria, kjer boste lahko obiskali ne le cerkev, ampak tudi številne male lokalne restavracije, knjigarne in kavarne.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
