Niko Pirnat je težko predstaviti le na kratko, saj je dekle mnogih talentov in čudovitih lastnosti. Študira Molekulsko in funkcionalno biologijo in Biološko izobraževanje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Veliko let je kot animatorka sodelovala na Oratoriju Jarše, pozneje ga je tudi vodila. Sodeluje z Društvom mladih Jarše. Okolico vedno osreči s širokim nasmehom, vsakogar zna spraviti v smeh in dobro voljo.
Še posebej pa navduši, ko poje. Glasba jo spremlja že vrsto let, Nika prepeva na porokah, akustičnih večerih in ob drugih priložnostih. S prijateljem Anžetom poje v Akustičnem duetu NikaAnže.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Seveda se zelo veselim tistih dni, ko se že zjutraj odpravljam na potovanje, na dopust ali super dogodek, vendar v resnici vedno bolj cenim tiste, ki se zgodijo kar tako, v dneh običajnega življenja.
Take, ko me še skozi priprte veke zbudi sonce in imam še dovolj časa, da se v miru uredim in pojem zajtrk, vmes pa na hitro preberem fantovo sporočilo za dobro jutro. Nekateri zjutraj radi poležavajo, jaz pa se rada zbudim z občutkom, da bo dan zapolnjen z dobrimi ljudmi in s tem, kar rada počnem.
2.Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …
Iskreno si zjutraj, ko se pogledam v ogledalo, ne rečem nič posebnega, saj se mi običajno preveč mudi, da bi si vzela čas za kakšen motivacijski govor ali kaj podobnega. Se mi pa včasih zgodi, da se sredi dneva opazim v odsevu stekla na vratih avtomobila in se sama sebi nasmejem, češ, “poglej jo, kako je danes lušna”, in to me vedno pozitivno preseneti.
Vesela sem takih trenutkov, in če se le da, tudi pri drugih okrog sebe poskušam pohvaliti kakšno malenkost, ki jo opazim, ker vem, koliko pozitivni komentarji pomenijo meni.
Pomembno pa je, da si znamo to povedati tudi same: “Lepa si.”
Slej ko prej ugotoviš, da ni pomembna konfekcijska številka in kako neukrotljivi so danes lasje, ampak samozavest, ki jo prinaša zavedanje, da si super taka, kot si.
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem prepoznala, kako veliko mi pomeni, da si vzamem čas in se uredim. Verjetno je to tudi močno povezano s tem, da sem najprej morala spoznati, kdo sploh sem in vzgojiti spoštovanje do sebe, izgraditi občutek za lastno vrednost.
Menim, da se z videzom lahko zelo dobro sporazumevamo s svetom, saj ljudem okrog sebe sporočamo, kdo smo, kaj smo in kako pričakujemo, da ravnajo z nami. Vedno bolj spoznavam, kako z urejenostjo tudi sama sebi sporočam marsikaj.
S skrbjo za svoj videz si v resnici dam vedeti: “Vredna si, lepa si, zaslužiš si vlagati čas in energijo vase.” Pa ne samo z videzom, ampak tudi urejenostjo svojega okolja. Ko se okrog mene začnejo kopičiti nepomita posoda, prah in kupčki nepospravljenih stvari, je to zame vedno opozorilni znak, da premalo časa v dnevu posvetim sebi.
4.Skupaj s prijateljem Anžetom prepevata v Akustičnem duetu NikaAnže. Kako je duet nastal, kakšna je njegova zgodba?
Z Anžetom sva se spoznala že pred kar nekaj leti na oratoriju v naši župniji. On je rad igral kitaro, jaz pa sem zelo rada pela ob njegovi spremljavi in hitro sva opazila, da se kar dobro ujameva.
Najprej sva nastopala na različnih dogodkih Društva mladih Jarše, nato naju je nekaj prijateljev in znancev prosilo, če bi lahko pela na porokah, sedaj pa ob petju na porokah pripravljava tudi različne akustične večere.
5.Kateri od pevskih nastopov vam še posebej ostaja v spominu?
Nastopov, ki so se mi vtisnili v srce ali me na nek način spremljajo še danes, je zares veliko. Ne vem, če bi lahko izpostavila samo enega, vsekakor pa mi največ pomenijo tisti, kjer opazim, da so me ljudje slišali. Pa ne samo pesem, ampak besedilo in čustva, ki jih kot pevka prelijem v pesem.
Ogromno mi pomeni odziv ljudi, ki si upajo po koncertih pristopiti do mene in z mano deliti svojo izkušnjo mojega nastopa. Vsak izvajalec rad sliši, da je bil ljudem všeč, ampak v velik ponos pa mi je, ko vidim, da je moja glasba nekoga ganila in v njem nekaj premaknila.
Z velikim veseljem se spominjam petja v nekaterih zborih, v Ansamblu Ideja, svojih samostojnih nastopov in pa seveda glasbe, ki jo ustvarjava z Anžetom.
6.Bili ste tudi dolgoletna oratorijska voditeljica in animatorka. Kaj je tisto, kar vas je vedno znova vračalo k oratoriju?
Odgovor na to vprašanje je zares preprost. Vsak, ki je bil kdaj animator na oratoriju, ve, kakšna energija in veselje se širita na takih dogodkih, zato se ni težko vrniti in vlagati svoj čas v nekaj takšnega.
Res sem bila rada animatorka, saj so me otroci naučili ogromno, pa tudi voditeljica sem bila z največjim veseljem. Animatorji Oratorija Jarše so zares tako dobra ekipa, da je bilo vodenje prava pesem.
Oratorij je v meni odkril veliko željo po tem, da bi se z mladimi ukvarjala tudi poklicno, saj sem se odločila za učiteljski poklic, vendar mi največjo vrednost predstavljajo izkušnje in spomini ter močna prijateljstva, ki so se ustvarila v času vseh let sodelovanja in ustvarjanja.
Vsakemu, ki se odloča, ali bi šel v animatorske vode ali ne, lahko z največjo gotovostjo rečem: “Pridruži se čim prej.”
7. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Zdi se mi, da imam nekako dva načina duhovnega polnjenja. Eno so zagotovo ljudje. Predvsem taki, ki v tebi kaj premaknejo s kakšnim dobrim pogovorom ali zgledom. S tovrstnimi ljudmi sem se srečevala že kot animatorka na oratoriju, pozneje tudi kot voditeljica, danes pa z veseljem obiščem še kakšno katehezo ali duhovne vaje.
Kot biologinja se zelo dobro počutim v naravi, kjer občutim povezanost in ljubezen do stvarstva, vsekakor pa me duhovno zelo polni glasba, ki me spremlja ves čas in je odlično sredstvo za izražanje. Ustvarjalnost je bila že od nekdaj ena izmed mojih najljubših lastnostih in rada odkrivam nove načine, na katere se lahko izrazim.
8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Ne vem, če bi lahko izpostavila eno, saj se mi zdi, da sem v različnih obdobjih življenja prejela več manjših preizkušenj, ki so me oblikovale v osebo, kakršna sem danes.
Vsekakor je ena izmed zadnjih preizkušenj prav izolacija v času epidemije covida 19, saj sem morala iz izjemno zaposlene osebe, obkrožene z ljudmi, preklopiti v osebo, ki je prisiljena v samoto in preobilico prostega časa. Zdi se mi, da mi je ta izkušnja nadela nova očala hvaležnosti za marsikaj, kar mi je bilo prej samoumevno.
9.Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Najbolj me umiri poslušanje glasbe ali branje knjige, vendar običajno večer zaključim z ogledom kakšnega filma, serije. Moj dan je ponavadi dokaj zapolnjen, tako da ob večerih že težko čakam posteljo.
Pred spanjem si v glavi naredim seznam opravil in obveznosti naslednjega dne, včasih si kaj zapišem, da ne pobegne prehitro iz glave, potem pa le še preletim dogodke zaključenega dne.
10. Biti ženska je lepo, ker …
… nikoli ni dolgčas. Kompleksnost naših čustvovanj in dojemanje sveta je včasih težko razumljiva celo nam samim, kaj šele nasprotnemu spolu. 😊 Najlepše pa mi je videti močne, samozavestne ženske, ki se dobro počutijo v svoji koži, ampak si hkrati tudi dovolijo biti ranljive in ženstvene.
Če taki ženski dodaš še moškega v pravem pomenu besede, torej takega, ki jo posluša, ceni in ljubi v vsej njeni ženstvenosti in občasnem kaosu, potem zares lahko zacveti prav na poseben način in to se mi zdi neverjetno lepo.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
