“Če bi šel zvečer bolj zgodaj spat, bi zjutraj lažje vstal.” To je najbrž eden od pogostih dobronamernih nasvetov, ki ga starši večkrat izrečejo svojemu najstniku, saj so prepričani, da je pravočasni večerni odhod v posteljo stvar izbire.
V resnici pa so spalni vzorci pri najstnikih biološko pogojeni, kar v knjigi Zakaj spimo: moč spanja in sanj razloži strokovnjak za raziskave spanja Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije na Berkeleyju, direktor laboratorija za spanje ter nekdanji profesor psihiatrije na harvardski univerzi.
Preberite še:
4 nasveti za boljše spanje otrok (in staršev)
Cirkadiani ritem – ritem vseh živih bitij
Avtor opisuje, da prav vsako živo bitje deluje po približno 24-urnem ritmu, imenovanem cirkadiani ritem. Gre za naravni cikel telesa, ki pomaga določiti, kakšno bo razmerje med budnostjo in spanjem, nadzoruje pa tudi druge funkcije: razpoloženje in čustva, hitrost presnove, nastajanje hormonov … Možgani se za nastavitev t. i. biološke ure v prvi vrsti opirajo na dnevno svetlobo, na to pa vplivajo še drugi redno ponavljajoči se zunanji dejavniki, kot so hrana, vadba, temperaturne spremembe, redni družabni stiki in podobno.
Nekateri vrhunec budnosti dosežejo zgodaj zjutraj, dno krivulje zaspanosti pa nastopi zgodaj zvečer. To so pretežno jutranji tipi. Na drugi strani so večerni tipi, ki zbudijo pozno in se tudi zbudijo pozno naslednje jutro. Ostali so nekje vmes med jutranjim in večernim tipom. Predvsem v obdobju najstništva, ko se možgani še razvijajo, je cirkadiani ritem precej drugačen od tistega pri odraslih.
Preberite še:
5 nasvetov za boljši spanec
Spanec med odraščanjem
Ko smo bili otroci, smo pogosto želeli ostati dolgo pokonci, da bi si do konca ogledali kakšen film, a nas je mnogo prej kot druge premagal spanec. Razlog ni zgolj v tem, da otroci potrebujejo več spanja kot starši, temveč tudi, da cirkadiani ritem majhnega otroka poteka po zgodnejšem urniku. Otroci torej postanejo prej zaspani in se prej zbudijo kot njihovi starši.
Spet drugačen cirkadiani ritem imajo najstniki. Ta se v tem obdobju pomakne toliko naprej, da prehiti časovno nastavitev odraslih oseb. Najstniku tako ne bo prišlo na misel, da bi šel spat ob devetih zvečer, saj je njegova budnost takrat še vedno na vrhuncu. Medtem ko starši postanejo utrujeni, ker njihov cirkadiani ritem upade in dvig melatonina ukaže spanje, je najstnik še povsem buden in živahen. Da lahko zaspi, mine še nekaj ur.
Preberite še:
Najstniki in telefon: 5 trikov za starše
Avtor to opiše takole: “Zahtevati od najstniškega sina ali hčere, naj gre v posteljo ob desetih zvečer, je cirkadiani ekvivalent tega, da od sebe zahtevamo, da gremo spat ob sedmih ali osmih zvečer. Naj še tako glasno ukazujemo, naj nas najstnik še tako želi ubogati in se oboji še tako trudimo – cirkadianega ritma najstnika ni mogoče čudežno prisiliti k spremembi. Tudi zahteva, da se naš najstnik naslednje jutro zbudi ob sedmih ter funkcionira razumno, vljudno in dobrovoljno, je ekvivalnt zahtevi, da mi isto storimo ob štirih ali petih zjutraj.”
Takšno stanje pa ni trajno. Ko najstnik preide v obdobje zgodnje odraslosti, se njegov cirkadiani ritem časovno postopno premakne nazaj. Matthew Walker ob tem z družbeno evolucijskega vidika razloži, zakaj sploh pride do spremembe v cirkadianem ritmu najstnika. S tem, ko se cirkadiani ritem najstnika časovno pomakne naprej, se začenja tudi postopen prehod od odvisnosti od staršev k samostojnosti.
Preberite še:
Ko vam najstnik zabrusi: “Dovolj imam te družine!”
Preberite še:
8 nasvetov za dober pogovor z najstnikom
Preberite še:
Kako najstnika zmotivirati za naloge in učenje
