Kljub očetovskemu dopustu, kjer crklja Elizabeto Marijo, svojega četrtega otroka in prvo hčer, si je Leon Jagodic vzel čas za gostovanje v Moških skrivnostih. Prevajalca, teologa in dolgoletnega pomembnega sodelavca Zavoda Iskreni v življenju zanima ogromno stvari. Zakaj ga navdušuje Exodus 90? Kje se najbolj sprosti? Kako bi gradil mostove med verstvi? Preberite.
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Priznam, da mi gre to dokaj slabo od rok. Nič ne pomaga tudi, da me zanima ogromno stvari. Če bi imel dan kakšno uro ali dve več, bi mi bilo lažje. Sploh zdaj, ko v glavnem delam od doma, se mi zdi zelo pomembno, da imam jasno ločen čas za službo in čas za družino in otroke. Še vedno pa je potrebno ogromno dogovarjanja in brez ženine potrpežljivosti in večopravilnosti bi šlo težko. Čas zase? Običajno gre na račun spanca. Vsake toliko časa pa si le vzamem cel dan za hribe in pridem nazaj kot prerojen.
Preberite še:
Po poroki je “več veselja, sprehodov, dobrih večerov, a tudi butastih in manj butastih prepirov”
Kako razvajate svojo ženo?
V času, ko se mora intenzivno ukvarjati z našo novorojenko, poskušam poskrbeti tudi za čim več stvari, ki so sicer bolj njena domena. Celo pralni stroj sem naštudiral. Pa če fante za kakšno uro odpeljem ven, da se malo spočije, mi je tudi hvaležna. Sicer se trudim, da si vsak dan vzameva vsaj kake pol ure za pogovor in skupno molitev. Ultimativno razvajanje pa je masaža.
Preberite še:
“Da znamo reči ne, smo odgovorni sami. Razen če imamo res dobrega šefa”
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Verjetno mit o moški tekmovalnosti. Meni to res ni blizu, čeprav bi mi malo več tekmovalnosti najbrž včasih koristilo.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Brez dvoma je to gorništvo v vseh svojih oblikah, od plezanja po kakšnih brezpotjih na naše najvišje vrhove pa do povsem preprostih poti, na katere se odpravimo z družino. Letos poleti sem prvič na vrv navezal najstarejšega sina, in to je bila zame ena najlepših hribovskih izkušenj v življenju. Rad pa v roke vzamem tudi dobro knjigo.
“Očetovstvo me izpolnjuje, ker …”
Najprej zato, ker je porajanje novega življenja trenutek, ko najintenzivneje doživljam svojo vpetost v Božje stvariteljsko delo. Zato so bila rojstva vseh štirih otrok zame ena najvznemirljivejših doživetij. Potem pa tudi zato, ker mi otroci kažejo, kje sem šibak in me silijo, da postajam boljši človek.
Preberite še:
Kdo je pravi “dedec”? Moder mož, ki je pripravljen tudi zapustiti udobje svojega “prav”
Kaj vas najbolj navdušuje pri postnem programu Exodusu 90? Zakaj prinaša večje učinke kot “le” postna vaja?
Prek izkušnje Eksodusa 90 sem dobil prijatelje, pravzaprav brate, s katerimi smo si v medsebojno oporo v vsem, kar se nam v življenju dogaja. Skupaj se veselimo in praznujemo, v težkih trenutkih pa se opogumljamo in si pomagamo. Skoraj dve leti je že, odkar smo prvič začeli s programom, pa se še vedno vsak teden srečamo in si podelimo svoje izkušnje.
Prek te povezanosti z brati, pa tudi prek molitve, posta in asketskih vaj, sem zelo poglobil svojo povezanost z Bogom. Zdaj res čutim, da me spremlja v vsem, kar delam. Nenazadnje pa mi je program pomagal tudi pri spoznavanju samega sebe, saj z različnimi odpovedmi – sladkarijam, alkoholu, medijem … – pridobiš precej časa za razmislek o sebi in svojih navadah.
Lahko z nami podelite kako anekdoto, kako ste se ga lotili, kaj je predstavljalo najtrši oreh, kaj pa je morda šlo lažje od pričakovanj? Kako se je na spremembe pri vas odzivala žena?
Precej zabaven, obenem pa tudi koristen, je začasen odklop od spremljanja dogajanja po svetu. Kakšna dva tedna sem imel s tem kar težave, saj sem še od prej v grobem vedel, kaj se dogaja, potem pa se človek kar nekako umiri in ga stvari niti ne zanimajo več pretirano. Ko je spomladi odstopil premier Šarec, sem na primer izvedel šele zvečer tistega dne, ko mi je to nekdo mimogrede omenil, pa še o tem nisem bil ravno prepričan, ali naj verjamem ali ne.
Preberite še:
Frizer in brivec, občasno pa tudi tolažnik in “spovednik” za moške
Daleč najtežje mi je bilo sicer najti smisel v famoznih mrzlih tuših. Ker Eksodus 90 izvajamo v času pred veliko nočjo, ko je pri nas precej mraz, mi je bilo to res težko, tako da sem za veliko noč res užival v topli vodi. Danes mi seveda ne pade na pamet, da bi se tuširal z mrzlo vodo, me pa to najbrž spet čaka kmalu po novem letu.
Zaradi vseh odpovedi sem lahko več časa posvetil tudi ženi, kar je bila dobrodošla spodbuda tudi za najin odnos. No, tušev tudi ona ni razumela.
Exodus 90 se obeta tudi v slovenščini:
Diplomirali ste iz dialoga med religijami, kar je zdaj več kot aktualna tema. Kaj lahko vsak od nas povsem konkretno stori, da bo razklanosti, nasprotij in gledanja z dveh bregov med vejami krščanstva in drugimi verstvi manj?
Ključno se mi zdi dobro poznavanje, zavedanje in razumevanje svojih korenin, krščanstva. Samo tako lahko v dialog z drugim vstopamo samozavestno in brez nepotrebne agresije ter na jasen in spoštljiv način povemo, kaj je za nas sprejemljivo in kaj ne. Mislim, da je to največ, kar lahko naredimo.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Najbolj nam manjka iskrenosti. Zdi se mi, da se preveč zapletamo v neko korektnost in lažno spoštljivost, na koncu pa se nam vse vrne. Druga stvar je veselje do življenja. Če tega ni, je življenje žalostno. Tretja pa solidarnost. Še posebej v teh koronskih časih.
Preberite še:
Janez z ženo tekmuje, kdo bo obesil perilo ali previl dojenčka
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Hčerka je imela ob rojstvu težave z dihanjem, zato so jo, ko je bila stara šele nekaj ur, premestili na pediatrično kliniko. Res je težko gledati, kako ti novorojenčka odpeljejo z rešilcem in ostaneš sam v porodnišnici. Ta izkušnja me je ponovno opomnila, da je življenje dar, in čeprav je bilo na začetku malce grenkega priokusa, si veselja nad novim življenjem – vendarle je to moja prva hčerka – nisem pustil vzeti.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Osnova je redna vsakodnevna molitev – sam, z otroki in z ženo. Potem vsaj nedeljska maša, čeprav se pri njej ob treh sinovih včasih počutim kot krotilec levov. Zato mi zelo koristi tudi kakšna maša med tednom. Vsako leto pa si vzamem tudi čas za duhovne vaje. Navsezadnje pa Božjo bližino zelo intenzivno izkušam tudi v naravi.
Preberite še:
Festival družin: čas za najbližje brez odvečnih naprav
Ste vodja trgovine in zbiranja donacij pri Zavodu Iskreni. Koga ali kaj ljudje v časih ogromne izbire, kar zadeva informacije in izdelke, radi podprejo? Kaj je pri tem ključno?
Mislim, da ljudje najbolj cenijo pristnost in kakovost. Pri Zavodu Iskreni želimo ljudi nagovoriti k temu, da s tem, ko nas podprejo, postajajo naši sodelavci, da so v bistvu soustvarjalci vsebin in programov, ki jih ponujamo. Zato je na eni strani ključno, da se ljudje lahko osebno prepoznajo v tem, kar delamo, po drugi strani pa, da jih mi čim aktivneje vključimo v sooblikovanje našega dela.
Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?
Zasebno si najbolj želim, da bi se nam življenje po obdobju velikih sprememb malce umirilo. Da bi si lažje vzeli nekaj več časa zase in drug za drugega. Poklicno pa, da bi uspel s svojim delom kaj prispevati k boljšemu, bolj kakovostnemu in lepšemu življenju kakšne družine. Pa da bi delal z veseljem.
Preberite še:
“Priznam si šibkost in prosim ‘svojo vojsko’, če lahko naredi, česar jaz ne zmorem”
Preberite še:
12 slovenskih cerkva, ki so posvečene svetemu Martinu. Poromajte z nami
Preberite še:
Resnična zgodba: Tudi alkoholik lahko postane svetnik. Če se odloči in vztraja
