Velikokrat dajemo zgornji nasvet komu, ki s težavo živi v odnosu s partnerjem, otroki ali starši. Ali tudi, ko se ne počuti dobro, ko vas mučijo tesnoba, stres, negotovost, nizka samozavest, strahovi …
Nasvet je zelo dober, saj je pomoč učinkovita, a … Kaj pomeni prositi za pomoč? Koga morate vprašati? Prijatelja, zdravnika, psihologa, psihiatra, družinskega mediatorja ali zakonskega svetovalca?
Preberite še:
Ločila sta se, potem pa je prišlo vprašanje: “Bi poskusila še enkrat?”
Mediacija za rešitev konfliktov
Posredovanje ali mediacija pri reševanju sporov je pripomoček za iskanje rešitev, ko je težava ali konflikt že nastal.
Družinska mediacija se priporoča, kadar se par pogosto prepira ali pa ima vse večje napetosti in pomembna nesoglasja, ki lahko, če se jih ne rešuje, privedejo do resnejšega spora ali celo do ločitve. V tem primeru se mediacija uporablja kot postopek reševanja konfliktov v družinskem okolju.
Ne daje rešitev, ampak usmerja
Družinski mediator je nevtralna tretja oseba, ki ne daje rešitve, ampak z ustreznimi tehnikami pomaga vsakemu paru ali družini, da skupaj najdejo rešitev, ki najbolj ustreza njihovemu posebnemu primeru. Njegov cilj: rešiti težave ter okrepiti in izboljšati zakonsko zvezo oziroma odnos med starši in otroki.
Mediacijsko delo združuje tako skupne seje kot tudi seje z vsakim posameznikom, na katerih vsaka od strank razkrije, katere težave doživlja v svojem razmerju, kaj bi potrebovala, kaj bi rada spremenila … Tako lahko vsak lažje izrazi svoje razloge in posluša svojega partnerja oziroma drugega družinskega člana, ne da bi se začel jeziti ali celo odvihral ob razlogih druge osebe.
Preberite še:
Duhovnik, ki dela z zakonci, nam razkriva najučinkovitejše tehnike prepiranja
Vključitev drugih strokovnjakov
To pomaga, da se par osredotoči na resnične težave in določi cilje v postopku, v katerem jima bo mediator pomagal najti način za zbliževanje stališč in po potrebi zaprositi za pomoč druge strokovnjake, ki jih morda ena ali obe strani nista želeli sprejeti (na primer psihološka ali psihiatrična oskrba).
Druga prednost mediacije je olajšati posredovanje drugih strokovnjakov: še vedno namreč težko zahtevamo klinično, psihološko ali psihiatrično pomoč.
Zaradi tega je priporočljivo, da ekipe za družinsko svetovanje in posredovanje sodelujejo z drugimi strokovnjaki, ki po potrebi posredujejo v postopku pomoči. V nobenem primeru različni postopki ne smejo biti izključevalni, ampak se morajo različne vrste pomoči dopolnjevati.
Večina družin, ki gredo na mediacijo, uspe rešiti svoje težave. A seveda to ni vedno mogoče.
Preberite še:
Spori so neizogibni, ni pa treba, da so destruktivni. Kako se temu izogniti?
Mediacija ločitve
Ta oblika pomoči pomaga pri doseganju dogovorov, kadar je ločitev neizogibna. Ne samo v pravnem, ampak tudi v čustvenem smislu ter osebnih in družinskih odnosih.
Ko se ločitvi ne moremo izogniti, je bolje, da najdemo način, ki bo čim bolj neboleč za vsakega od družinskih članov – še posebej za otroke, če jih imamo. Kot pravi papež Frančišek v okrožnici Amoris Laetitia: “Ločili ste se zaradi veliko nesporazumov in razlogov. Življenje vam daje ta preizkus, a ne dopustite, da so otroci tisti, ki nosijo težo te ločitve.”
Spremljanje v tem procesu pomaga sprejeti odločitev, ki je ne bi vedno želeli sprejeti, in zaceliti rane, ki jih je povzročila ločitev.
Med tem postopkom posrednik sodeluje z drugimi strokovnjaki, ki se ekipi pridružijo, ko je to potrebno. Ne bojte se prositi za pomoč, ko stvari ne gredo dobro. Ne gre za to, da bi stoično nosili težave, bolje se je, kolikor je mogoče izogniti trpljenju, ki ga postopek povzroča vsem družinskim članom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Ločitev: “Četudi je partnerska zveza razpadla, je starševstvo dosmrtna vez”
Preberite še:
Raziti se ali ostati skupaj? Kako sprejeti to odločitev v petih korakih
Preberite še:
Zakonca, ki navdušujeta s svojo zgodbo z 9 otroki na zemlji in 5 v nebesih
