Nekoč v hribe niso hodili v gojzarjih in v svojih bisagah niso nosili napolitank. Obuti so bili v preproste težke čevlje in za malico so imeli klobaso, kos rženega kruha, jabolko. Zajtrkovali so žgance s kislim mlekom ali nesladkano žitno kavo, v katero so namakali suh kruh. Da bi si v mleko natrosili riževe čokoladne kroglice, si niti v sanjah niso predstavljali.
Življenje se je spremenilo in tožiti po starih časih je nevarno početje, vsi pa se zavedamo, da naše sedanje prehranjevalne navade večinoma niso zdravju prijazne. Po podatkih NIJZ iz leta 2018 je v Sloveniji med odraslimi čezmerno hranjenih in debelih skupaj več kot polovica moških in skoraj polovica žensk, med mladostniki je takih približno tretjina. Ti podatkih nas morajo strezniti, saj vemo, da večina čezmerne hranjenosti in debelosti v otroštvu in mladostništvu preide v odraslo debelost, nasprotni proces je zelo težko uresničljiv.
Preberite še:
Šest pravil za zdravo malico v službi
Kako težko se je upreti sladkorju!
S problemom prehranjevalnih navad prebivalstva se spopadajo različne inštitucije, večino dela pa moramo opraviti sami. Starši imamo veliko moč, da ukrepamo, začenši pri sebi in svojem ravnanju. Otrok se s sladkim okusom namreč spozna med dojenjem in po tem okusu hrepeni ves čas, ker mu predstavlja varnost. Starši mu moramo z naslednjimi grižljaji predstaviti tudi druge okuse, predvsem pa varnost ponuditi drugače. Živimo namreč v svetu agresivnega marketinga, ki nam ponuja hitro zadovoljitev potreb po sladkem in slastnem v vsakem trenutku dneva, in da se temu upremo, zahteva ogromno volje.
Vpeti smo tudi v čas lahko dostopnih enostavnih ogljikovih hidratov, česar ni bilo v zgodovini še nikoli. Ni težava le vidni sladkor, mnogo večja težava je skriti, ki se ga v svojem jedilniku ne zavedamo. Previsoka količina sladkorjev, ki jih zaužijemo dan za dnem, sčasoma vodi v debelost, slabše delovanje trebušne slinavke, ki slej ali prej omaga, pomanjkanje številnih hranil, v slabšo imunsko odpornost, pomanjkanje življenjske moči in na splošno šibko zdravje.
Preberite še:
Kako otroka navaditi na zdravo prehrano
Sladkor ni le v sladicah
Ko se lotevamo življenja z manj sladkorja, kritično premislimo, kako teče naš dan, kdaj si privoščimo obroke in koliko še vmesnih obrokov s prigrizki. Nato ocenimo, koliko sladkorja pojemo ali spijemo na dan. Vitki ljudje za žejo pijejo vodo, medtem ko drugi venomer zahtevajo sadni sok in gazirane pijače. Ne bodimo presenečeni nad nekaj kilogrami več čez poletje – pivo in sladoled vsak dan se pač mora nekje poznati.
Preberite še:
8 uporabnih nasvetov, kako zmanjšati sladkor v prehrani
Sladko le enkrat na dan
Pri čaju in kavi poiščimo sladko mero. Prepričana sem, da jo vsi zmoremo zmanjšati za polovico, ne da bi možgani odkrili prevaro. Zdrav jedilnik si v nadaljevanju sestavimo tako, da je nekaj sladkega le enkrat na dan, bodisi zjutraj za zajtrk, za poobedek pri kosilu ali zvečer. Načrtujmo vnaprej, sicer nas bo hitro zaneslo, in zajtrkujmo med vsak dan, večerjajmo pa mlečni riž.
Je marmelada za zajtrk boljša izbira od meda?
Med je sladkorno živilo, vendar ga od belih kristalčkov loči pester kupček mikrohranil (mineralov, encimov, vitaminov in celo aminokislin), ki pomembno vplivajo na naše zdravje. Tudi nima le saharoze, kot beli sladkor, ampak je v medu več različnih sladkorjev.
Pri domači marmeladi se potrudimo za večji sadni delež in zato visok delež naravne fruktoze iz sadja, medtem ko količino saharoze (dodanega sladkorja) določamo sami. Če je za nameček še skuhana hitro in iz celih sadežev, je marmelada tudi vir nekaj malega vitaminov in predvsem vlaknin. Po kaloričnosti pa ni razlike.
Sladice ponudimo v manjših kosih, ne manj sladke, in vedno kot del obroka. Manj sladko ne poteši, zato hitro posežemo še po enem kosu – po novem paketu ogljikovih hidratov, maščob, s čimer nismo nič na boljšem. Dodani sladkor v pecivih vseeno zmanjšamo tako, da ga nadomestimo z medom, pomešamo kislo sadje s slajšim, dodamo v večjih količinah krepke začimbe (vaniljo, lupinica limone, cimet ipd.), suho sadje in tretjino moke zamenjamo z mletimi oreščki, ki poskrbijo za polnejši okus, čeprav je v testu manj sladkorja.
Preberite še:
Ko vas zgrabi lakota: takole jo je premagoval sveti arški župnik
Marmelade skuhamo z manj sladkorja (na 1 kg sadja dodamo le tretjino sladkorja) in kompoti so lahko manj sladki brez škode pri trajnosti. Količino dodanega sladkorja pri konzerviranju prilagajamo količini naravnega sladkorja, ki je v sadju. Ta je odvisna od vrste, sorte in od zrelosti sadja. Ni enostavno določiti stopnje tehnološke zrelosti, ampak dan ali dva več sonca pomeni naravno slajši sok in manj dodanega sladkorja.
Krožnik si razdelimo na tretjine: ena je za ogljikove hidrate, druga za zelenjavo in tretja za beljakovinska živila (meso in zamenjave). Sladica v obroku je seveda všteta v tretjino ogljikovih hidratov, ob bok testeninam.
In predvsem, kar je najvažneje, na manj sladek okus se moramo navaditi in telesu omogočiti dovolj prilagoditvenega časa. Nekaj tednov, morda mesecev, let … in pri tem vztrajati.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Kako čiščenje doma spremeniti v milostno opravilo
Preberite še:
Deček s pomočjo igračke rešil mamino življenje
Preberite še:
Vse, kar morate vedeti o poljski Črni Mariji
