Rok Škrlep je študent zgodovine – piše zadnje strani diplome –, nekdanji animator, voditelj prireditev, oboževalec potovanj in predvsem stand up komik. Iskrivi Gorenjec z namazanim jezikom, ki bo jeseni vdihnil življenje novi oddaji na YouTubu z imenom Šrauf projekt, je gost nove epizode rubrike Moške skrivnosti.
Preberite še:
Stand up komik, ki govori tudi o nebesih in sv. Petru
Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Če sem iskren, včasih ne najbolj spretno. Z neprijetnimi po navadi čakam do zadnjega trenutka, naredim pa jih, ko mi voda že res teče v grlo. Dostikrat se mi neprijetne dolžnosti naberejo, potem pa si napišem seznam in jih opravim drugo za drugo. S prijetnimi dolžnostmi nimam težav.
Kako razvajate svojo drago?
Skupaj greva dostikrat na izlet. Moja punca je zelo športen tip, zato ima raje športanje v naravi kot pa fine večerje.
Kje in kdaj sta bila na prvem ter na do zdaj zadnjem zmenku?
Že na prvi zmenek sva šla v tem stilu – na Jošta nad Kranjem. V začetku je bilo obema še malo nerodno. Nazadnje sva šla na izlet v Trst in Primorje, kjer sva si na stoletnico požiga ogledala Narodni dom, zatem pa sva šla še do Bazovice in Rižarne. Naslednji dan sva šla na morje in v IKEO, tako da je bil prvi del izleta bolj pisan na mojo, zgodovinarsko kožo, drugi pa bolj na njeno – normalno. Ni bilo bogve kakšne romantike, bilo nama je pa fino.
Vaš najbolj zabaven pripetljaj z osebo nasprotnega spola?
Teh je pa nešteto. Z ženskami se nasploh dobro razumem, tudi v prijateljskem smislu, zato imam z njimi ravno toliko zanimivih pripetljajev kot s prijatelji moškega spola. Res bi težko izbral samo enega.
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Da moški nismo čustveni. Vsak moški ima svojo čustveno in svojo racionalno polovico. Pomembno je, da obe razvijamo in se ju ne sramujemo. Zdrav človek tudi joka.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Košarka. Ko mi je najtežje, grem vedno metat na koš. Pomirim se in pozabim na vse težave. To je moj najbolj učinkovit antidepresiv.
Vaše originalno voščilo ob dnevu državnosti je naletelo na zares velik odmev na Facebooku, kjer ga je delilo več kot tisoč ljudi. V njem med drugim pravite: “Niso bili za to žulji tisočeri, da še zmer’ se bomo zmerjal’, keri so keri”. Kako generacija ljubezni, kot jo imenujete, rojena po osamosvojitvi, vidi pot k večji, po prešernovsko, “edinosti, sreči, spravi” naroda?
Hvala za to vprašanje. Že kot otrok sem odraščal v okolju, kjer sem bil stalno v stiku in prijateljeval z ljudmi vseh okolij, nacionalnosti in mentalitet. Že takrat sem videl dobro v ljudeh, pa naj bo to Jan z verouka ali pa Darko, ki je vedno visel “na basketu za šolo”. Prav tako vidim dobro v ljudeh na obeh straneh trenutno umetno razdeljene politične usmeritve ljudi. Obe skrajnosti se mi zdita zgrešeni, pa čeprav poznam ljudi z obeh robov in je marsikdo izmed njih kot oseba dober.
Opažam tudi, da mnogo dobrih ljudi širi sovražna sporočila, pa ne zato, ker bi hoteli komurkoli slabo, ampak zato, ker so neizobraženi. Seveda je to političnim strankam pogodu, saj strah pred drugo stranjo prinaša glasove zanje. Seveda morajo biti politične usmeritve različne, to je čar demokracije, vseeno pa moramo prepoznati, da je složnost dolgoročno najboljša pot do skupnega dobrega.
Kot sem že prej omenil, je treba ljudi o tem izobraziti. Potrebnega bi bilo več pogovora v osnovnih in srednjih šolah. Brez vsiljenega mišljenja, samo svoboden diskurz. Zdi se mi, da velika večina moje generacije politike ne pozna, niti je ta ne zanima preveč. Le s pogovorom o politiki in osnovnim političnim znanjem širše populacije bomo lahko prišli čez 70-letne mantre o tem, kateri so vaši in naši. Vseeno je. Prihaja generacija ljudi, ki nas bolj kot to, kdo je rdeč in kdo bel, zanima, kakšen planet bomo prepustili vnukom.
Bolj kot vsiljene totalitarne mentalitete nas zanima, kako bomo prišli do poštene zaposlitve, kako bomo reševali stanovanjski položaj in podobno. Pot do Prešernovih idealov bo dolga in težka, saj so “stare face politike” globoko vkoreninjene v mehkih stolčkih in jih težko izpustijo iz rok. Mlada generacija pa sicer pritiska, toda le redkokdo pri zdravi pameti se odloči, da bi šel v politiko, saj ve, da bo hitro dobil polena pod noge. S tem pa naredimo mesto za vse, ki grejo v politiko samo zato, da “sebi posteljejo malo mehkeje”, pri tem pa poteptajo kakršnakoli moralna načela.
Nastop Roka Škrlepa:
Je vloga komika za vas poslanstvo, zabava, posel, izpolnitev sanj ali vsakega po malem?
Vse skupaj. Neizmerno srečo imam, da sem plačan za stvar, ki jo počnem najraje na svetu – spravljam ljudi v smeh. Vem, da je pot do mojih ciljev še dolga, ampak moram priznati, da uživam na poti. Verjamem, da mi bo uspelo, in to je že pol poti do uspeha. Mogoče bo slišati zlajnano, ampak verjamem, da če delaš stvar s srcem, ni nobene možnosti, da ti ne uspe.
V koronačasu ste na družabnih omrežjih v grafični obliki objavili 50 s covidom povezanih dovtipov. Kateri je najbolj “zažgal”, kateri je najbolj ljub vam?
Najbolje je bil sprejet citat: “Romeo, kdaj se spet vidiva?” “Julija!” Meni jih je bilo všeč kar nekaj, ampak pri citatih je bilo večinoma kot pri vseh šalah, ki jih napišem. Po navadi je odziv publike drugačen od pričakovanj. Je pa bilo pisanje citatov na vsakodnevni ravni dobra preizkušnja za mojo stanovitnost.
Preberite še:
Od kapucinov do dekleta in nazaj: Jokal sem od sreče in šoka
Imate zelo bujno domišljijo. Bi si lahko zamislili, kateri svetopisemski liki bi bili v današnjem času na primer v vlogi voditelja TV-dnevnika, vremenarke, ministra za finance, policista, vplivnice na Instagramu …? In zakaj. 🙂 Morda sami vidite koga v kateri drugi vlogi?
Gotovo bi se dalo posneti kakšen TV-dnevnik v svetopisemskih časih. Mogoče bi bil lahko Noe vremenar. To bi bila najslabša vremenska napoved vseh časov.
Preberite še:
Igralec je zaradi žene zavrnil igranje v erotičnih scenah. Izgubil je službo in veliko denarja …
Če bi imeli časovni stroj, v katero obdobje bi se najraje preselili, zakaj in za kako dolgo? Koga bi tam povabili na kavo (ali kaj drugega)?
Šel bi v zgodnje 20. stoletje in na kavo povabil Nikolo Teslo. Izzval bi ga na šahovsko partijo in mu povedal, kako bizarna bo prihodnost.
Lahko obudite spomin na lansko povezovanje Stična mladih in 5000-glavo občinstvo?
Res fantastičen občutek. Poleg tega, da je bila publika številčna, je bila tudi ena najbolj odprtih in energičnih publik. Res sem užival na odru in spet dojel, zakaj počnem, kar počnem.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Babic, dedkov in sladoleda. Mislim, da razlaga ni potrebna.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Smrt najboljšega prijatelja. Res sem ugotovil, da moramo življenje živeti vsak dan. Ni pomembno, kako dolgo je življenje, ampak kakšno je.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Skoraj vsako leto grem v Taize, francosko vasico, kjer deluje duhovna skupnost za mlade. Tam si vedno napolnim baterije. Všeč mi je, kako smo ljudje z vsega sveta tam eno. Skupaj pojemo, plešemo, molimo, se igramo. Tam spet začnem v polnosti verjeti v dobro človeštva.
Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?
Želim si ustvariti družino, hkrati pa želim ostati zvest stvarem, ki jih rad počnem – nastopanju, potovanjem in kulturnemu ustvarjanju nasploh.
Preberite še:
“Večina ljudi daruje svoje življenje svoji družini, otrokom, jaz pa ljudem tukaj”
Preberite še:
“Ko odpustimo, največjo uslugo naredimo sebi”
Preberite še:
10 zapovedi zrelega očetovstva
