V dobrih sedmih letih, odkar je kardinal Jorge Mario Bergoglio postal papež, se njegova prispodoba Cerkve kot “terenske bolnišnice” uporablja vedno znova in znova.
“Očitno je, da je za Cerkev danes najpomembneje, da je sposobna celiti rane in ogreti srca svojih vernikov,” je papež dejal v intervjuju septembra 2013. “Cerkev potrebuje bližino. Vidim jo kot terensko bolnišnico po bitki.”
Razlaga pomena Cerkve in njene naloge s prispodobami pa ni nič novega. Skozi zgodovino so za Cerkev uporabljali različne prispodobe, na primer: Petrova barka, ovčja staja, vinograd in zgradba.
Joby Provido je o prispodobah in njihovem izvoru pisal za Catholic365.com. V nadaljevanju jih nekaj predstavljamo.
Preberite še:
Ste vedeli, da ima Cerkev lasten koledar?
Cerkev kot ladja oz. barka
Ta prispodoba sega nazaj v Staro zavezo. Zemljo so zajele poplave in tisti, ki so se vkrcali na Noetovo barko, so bili rešeni. Ob koncu težke preizkušnje je prišla golobica in naznanila novo življenje.
Cerkev je nova barka, ki rešuje človeštvo pred poplavo greha in smrti. Sveti Duh je golobica, ki prinaša novo življenje.
V Novi zavezi je mnogo dogodkov iz Jezusovega življenja, ki so povezani s čolni. Jezus je obljubil Petru, ki je bil ribič in je praktično živel na čolnu, da ne bo več lovil rib, ampak ljudi. Čeprav je v Galilejskem morju divjala nevihta, pa čoln ni bil ogrožen, ker je bil Jezus v njem. Jezus je včasih tudi pridigal s Petrovega čolna.
Preberite še:
Največja poljska cerkev, ki je tudi ena od osmih največjih cerkva v Evropi
Pomenljivo je, da se osrednji prehod v cerkvi imenuje ladja (lat. navis, kar pomeni ladja). Obokani stropi gotskih cerkva so oblikovani kot ladijska kobilica.
Ko je Orson Welles pridigal s prižnice v obliki ladje v filmski verziji Mobyja Dicka iz leta 1956, to torej ni bilo tako nenavadno.
Ker je bil sveti Peter princ apostolov in ker je rimski škof njegov naslednik, se Cerkev včasih imenuje tudi Petrova barka.
Preberite še:
Izgubljena srednjeveška cerkev bo leta 2021 “vstala” iz jezera Vagli v Italiji
Ovčja staja
“Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo,” pravi Jezus v 10. poglavju Janezovega evangelija. To je povedal, ko je sebe primerjal s pastirjem, svoje učence pa z ovcami.
“Pastirji so po navadi spali v odprtini ograde in so imeli vlogo vrat,” razlaga Provido. “Volkovi se bojijo približati; ovce, ki so znotraj, pa si ne upajo ven, saj vedo, da jih pastir varuje. /…/ Prav znotraj Cerkve lahko najdemo varnost pred zmotami.”
Prispodoba pastirja, ki na ramenih nosi ovco, izvira iz dejstva, da lahko pastir ovci, ki je še posebej trmasta in ves čas uhaja daleč proč iz staje, zada majhno rano, da ne more več odtavati iz varnega okolja. Provido pravi: “On to ovco nosi na svojih ramenih, dokler se ji noga ne zaceli. Ovca pa išče vonj pastirja in ga ne zapusti več. Ko se pritožujemo nad svojimi tegobami, lahko pomislimo, da nam je morda Kristus “zlomil” nogo, da bi nas pritegnil k sebi.”
Preberite še:
Kako sta ovca in muha povezani z verzom “z oljem mi glavo maziliš”?
Oblačila škofov in liturgični predmeti odsevajo simbolizem ovce in pastirja. Kos oblačila, imenovan palij, ki je stkan iz ovčje volne, škof nosi okrog vratu, kot bi nosil ovco.
Zgradba
Sveti Peter je o Cerkvi zapisal: “Saj ste vendar živi kamni. Zato se vgrajujte v duhovno stavbo, tako da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne žrtve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu.”
Cerkev je Božja zgradba, ki ni zgrajena iz kamna, ampak iz Božjega ljudstva, ki ga sveti Peter imenuje “živi kamni”, razlaga Provido. Zapisal je, da Judje iz prvega stoletja niso prezrli pomena imena Peter, s katerim je Kristus poimenoval Simona, rekoč: “Na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.”
“Veliki tempelj v Jeruzalemu je bil sezidan na skali,” poudarja. “To razjasni Kristusove besede o razdejanju templja in o tem, da ga bo ponovno postavil s svojim mističnim telesom – novi Tempelj, Božjo zgradbo. In prav kot v starem templju tudi v tej živi Božji zgradbi nadaljujemo darovanje, ki je Bogu všeč, ko mu v vsaki maši darujemo Kristusa.”
Preberite še:
Romanje v fotografijah: Marijina cerkev na Dolenjskem s čudežnim kipom
Kristusova nevesta
V pripovedi o stvarjenju v Prvi Mojzesovi knjigi je Bog oblikoval Evo iz Adamovega rebra. Cerkveni očetje so to videli kot simbol Cerkve, ki se je rodila iz rane na Kristusovi strani, ko je visel na križu. Kot je bila Eva Adamova nevesta, je Cerkev nevesta novega Adama, Jezusa Kristusa.
Ni naključje, da se Bog v Stari zavezi neprestano razodeva kot ženin, v Novi zavezi pa o sebi kot ženinu govori Kristus.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Nova navodila škofov: ob obisku nedeljske maše pustite telefonsko številko
Preberite še:
“Tudi prva človeka sta bila gola, zakaj bi se torej sramovali svojih teles?”
Preberite še:
6 slastnih receptov, s katerimi boste vzljubili rdečo peso
